138. člen ZNPPol
(vsebina pritožbenega postopka)
(1)V pritožbenem postopku se lahko uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
(2)Predmet pritožbenega postopka ne morejo biti:
- ugovori ali zahteve za sodno varstvo v prekrškovnem postopku;
- različna pisanja ali pobude, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka tega člena, zlasti kadar se nanašajo na nestrinjanje s predpisanimi metodami in načinom dela policije ali pomenijo pritožbo zoper postopke ali dejanja policistov, ki niso bila storjena med opravljanjem policijskih nalog.
(3)V pritožbenem postopku se ugotavljajo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporaba policijskih pooblastil.
(4)V pritožbenem postopku se ne ugotavlja, ali je oseba, ki je vložila pritožbo, storila ali ni storila kaznivega dejanja ali prekrška. S pritožbenim postopkom se pritožnik ne more izogniti kazenskemu postopku ali postopku o prekršku in predpisani sankciji za kaznivo dejanje ali prekršek.
(5)V pritožbenem postopku se ne ugotavlja disciplinske, odškodninske, prekrškovne ali kazenske odgovornosti policista.
(6)Če se v pritožbenem postopku ugotovijo kršitve policista, ki so predmet drugih postopkov, se z ugotovitvami seznani vodjo policijske enote, v katero je policist razporejen, ki ukrepa v skladu s pristojnostmi.
(7)Način in postopek obravnavanja pritožb podrobneje predpiše minister.
- UPRS Sodba I U 1515/2019-15Upravno sodišče RS · 2021
Ker je policist dejanje, ki lahko pomeni kršitev tožnikove informacijske zasebnosti, storil pri opravljanju policijskih nalog, je vzpostavljena podlaga za meritorno presojo zatrjevanih kršitev v pritožbenem postopku po ZNPPol. Ker se pristojni organ tožene stranke ni vsebinsko opredelil do konkretnih okoliščin, nanašajočih se na tožnikove očitke o kršitvi varstva osebnih podatkov, je tožniku samovoljno odrekel pravico do navedene pritožbe zoper delo policista, s tem pa kršil tožnikovo pravico pritožnika do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.
- VSRS Sklep I Up 25/2015Vrhovno sodišče RS · 2016
Postopek pritožbe po ZNPPol – čeprav samostojno ne pomeni učinkovitega pravnega sredstva za varstvo človekovih pravic – vendarle pomeni pomemben instrument, ki k temu lahko prispeva. Navedeno izhaja tako iz poročil Varuha človekovih pravic kot tudi iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju ZNPPol, ki izkazujejo cilj Vlade in Državnega zbora „zagotoviti neodvisno, objektivno, strokovno in kakovostno reševanje oziroma obravnavo pritožb zoper policiste“. Izrecna zakonska ureditev možnosti pritožbe zoper delo policistov ter njenega obravnavanja v ZNPPol vzpostavlja specifičen postopek, ki že po svojem obstoju – in ne le zaradi svojega rezultata – pomeni posebno vrednoto tako za sistemsko ureditev kot tudi za prizadetega posameznika. Nezakonita zavrnitev dostopa do meritorne presoje zatrjevanih kršitev v pritožbenem postopku po ZNPPol s posamičnim aktom tožene stranke zato pomeni poseg v pravni interes pritožnika, ki ga vzpostavlja sam ZNPPol z uvedbo navedenega postopka. Zakonska ureditev, ki bi dajala toženi stranki pooblastilo, da brez upoštevanja konkretnih okoliščin samovoljno odreče pravico do navedene pritožbe zoper delo policista, bi bila sama po sebi neustavna, saj
- VSRS Sklep I Up 69/2015Vrhovno sodišče RS · 2015
30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi posamičnega dejanja – v obravnavani zadevi dejanja policista – začne teči takrat, ko je posamično dejanje storjeno in ne šele z vročitvijo obvestila ministrstva o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista, kot zmotno zatrjuje tožnik v pritožbi. Pri postopku po ZNPPol in pri upravnem sporu zaradi varstva ustavne pravice, v katero naj bi bilo poseženo z istim dejanjem gre za dve medsebojno ločeni zadevi, ki nista povezani tako, kot sta sicer pritožba v dvostopenjskem upravnem postopku in tožba v upravnem sporu. Pritožbeni postopek po ZNPPol niti po ZNPPol niti po določbah ZUS-1 ni obvezno procesno dejanje prizadetega posameznika in ni pogoj za sodno varstvo njegove ustavne pravice v upravnem sporu, temveč je le njegova fakultativna možnost.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 1. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1515/2019-15Upravno sodišče RS · 11. 1. 2021
Ker je policist dejanje, ki lahko pomeni kršitev tožnikove informacijske zasebnosti, storil pri opravljanju policijskih nalog, je vzpostavljena podlaga za meritorno presojo zatrjevanih kršitev v pritožbenem postopku po ZNPPol. Ker se pristojni organ tožene stranke ni vsebinsko opredelil do konkretnih okoliščin, nanašajočih se na tožnikove očitke o kršitvi varstva osebnih podatkov, je tožniku samovoljno odrekel pravico do navedene pritožbe zoper delo policista, s tem pa kršil tožnikovo pravico pritožnika do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.
- VSRS Sklep I Up 25/2015Vrhovno sodišče RS · 6. 4. 2016
Postopek pritožbe po ZNPPol – čeprav samostojno ne pomeni učinkovitega pravnega sredstva za varstvo človekovih pravic – vendarle pomeni pomemben instrument, ki k temu lahko prispeva. Navedeno izhaja tako iz poročil Varuha človekovih pravic kot tudi iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju ZNPPol, ki izkazujejo cilj Vlade in Državnega zbora „zagotoviti neodvisno, objektivno, strokovno in kakovostno reševanje oziroma obravnavo pritožb zoper policiste“. Izrecna zakonska ureditev možnosti pritožbe zoper delo policistov ter njenega obravnavanja v ZNPPol vzpostavlja specifičen postopek, ki že po svojem obstoju – in ne le zaradi svojega rezultata – pomeni posebno vrednoto tako za sistemsko ureditev kot tudi za prizadetega posameznika. Nezakonita zavrnitev dostopa do meritorne presoje zatrjevanih kršitev v pritožbenem postopku po ZNPPol s posamičnim aktom tožene stranke zato pomeni poseg v pravni interes pritožnika, ki ga vzpostavlja sam ZNPPol z uvedbo navedenega postopka. Zakonska ureditev, ki bi dajala toženi stranki pooblastilo, da brez upoštevanja konkretnih okoliščin samovoljno odreče pravico do navedene pritožbe zoper delo policista, bi bila sama po sebi neustavna, saj
- VSRS Sklep I Up 69/2015Vrhovno sodišče RS · 10. 12. 2015
30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi posamičnega dejanja – v obravnavani zadevi dejanja policista – začne teči takrat, ko je posamično dejanje storjeno in ne šele z vročitvijo obvestila ministrstva o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista, kot zmotno zatrjuje tožnik v pritožbi. Pri postopku po ZNPPol in pri upravnem sporu zaradi varstva ustavne pravice, v katero naj bi bilo poseženo z istim dejanjem gre za dve medsebojno ločeni zadevi, ki nista povezani tako, kot sta sicer pritožba v dvostopenjskem upravnem postopku in tožba v upravnem sporu. Pritožbeni postopek po ZNPPol niti po ZNPPol niti po določbah ZUS-1 ni obvezno procesno dejanje prizadetega posameznika in ni pogoj za sodno varstvo njegove ustavne pravice v upravnem sporu, temveč je le njegova fakultativna možnost.
- UPRS sklep III U 323/2014Upravno sodišče RS · 16. 1. 2015
Odločanje o pritožbah po ZNPPol ne predstavlja upravne zadeve v smislu 2. člena ZUS-1. Z obvestilom, kot se izpodbija v tem upravnem sporu, ne gre za poseg v nobeno človekovo pravico in temeljno svoboščino, saj gre zgolj za obvestilo o tem, da se določena pritožba ne bo obravnavala v smislu ZNPPol. Pogoj za to, da se nek akt ali dejanje obravnava po 4. členu ZUS-1, pa je tudi ta, da mora biti s takim aktom ali dejanjem poseg sploh podan.