80. člen ZPIZ-2

Predmet presoje je v tem sporu lahko le vprašanje, ali so na strani tožnika bili podani pogoji iz četrtega odstavka 80. člena ZPIZ-2, da je opravičeno prišlo do izgube pravic iz invalidskega zavarovanja. Zakon za izgubo pravice iz invalidskega zavarovanja zahteva več kot ugotovitev, da tožnik ni končal poklicne rehabilitacije v roku. Določa, da pride do takšne posledice (tj. izgube pravic) v primeru, če zavarovanec iz neopravičenih razlogov ne konča poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.

Ker sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni ugotovilo opravičljivih zdravstvenih razlogov, zaradi katerih tožnica ni končala poklicne rehabilitacije, ki so navedeni v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, je utemeljeno štelo izpodbijane odločbe za pravilne in zakonite in tožničina tožbena zahtevka zavrnilo.

Ker je v pogodbi o poklicni rehabilitaciji kot razlog za podaljšanje navedena začasna nezmožnost za delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti, ki je trajala neprekinjeno daljši čas, je sodišče prve stopnje (v zvezi z že podanim mnenjem invalidske komisije I. stopnje) za razjasnitev dejanskega stanja, torej ali so obstajali bolezenski razlogi za podaljšanje poklicne rehabilitacije, utemeljeno izvedlo dokaz z izvedenko psihiatrinjo.

Skladno z 80. členom ZPIZ-2 je tožena stranka dolžna odločiti o nadomestilu za čas poklicne rehabilitacije. Ni pa dolžna izdati posebne upravne odločbe glede oblike in načina poklicne rehabilitacije. Glede omenjenega je potrebno skleniti posebno tripartitno pogodbo o poklicni rehabilitaciji. Ker sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi toženi stranki naložilo, da s posebnim upravnim aktom določi pogoje za poklicno rehabilitacijo, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna odločiti o pravici do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije (ko bodo za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji). O pogojih za poklicno rehabilitacijo pa je potrebno skleniti posebno pogodbo o poklicni rehabilitaciji, kot je opredeljena v 77. členu ZPIZ-2.

Tožnica ni končala poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi, vendar zakon zahteva za izgubo pravice do nadomestila več. Določa, da pride do takšne posledice (izgube pravice do nadomestila) v primeru, če zavarovanec iz neupravičenih razlogov ne konča poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji. V pogodbi o poklicni rehabilitaciji je bil določen rok za končanje poklicne rehabilitacije na Visoki šoli F. do 30. 9. 2013 in z Aneksom do 31. 3. 2014. Prvostopenjsko sodišče pravilno zaključuje, da že zaradi tega, ker je čas trajanja rednega študija na tej fakulteti tri leta skupaj z absolventskim stažem, to je do 30. 9. 2014, po podpisu Aneksa ni krivdnih razlogov za nedokončanje poklicne rehabilitacije na strani tožnice. Tožnica je bila tudi iz zdravstvenih razlogov upravičena do podaljšanja poklicne rehabilitacije do 30. 9. 2014. Zato tožena stranka ni imela podlage v 4. točki 80. člena ZPIZ-2 za svojo odločitev, da tožnici z 31. 3. 2014 ustavi izplačevanje nadomestila za čas poklicne rehabilitacije.