134.a člen ZPIZ-2
(poseben način upoštevanja obdobij, za katera niso bili obračunani prispevki)
(1)Zavod delodajalcu in zavarovancu za zavarovance, ki so vključeni v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja na podlagi prvega ali tretjega odstavka 14. člena tega zakona, za katere delodajalec v predpisanem roku, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja in v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ne predloži obračuna davčnega odtegljaja po predpisih o davčnem postopku, posreduje obvestilo o tem, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja.
(2)Obvestilo iz prvega odstavka tega člena zavod sestavi najkasneje v 30 dneh po prejemu podatkov od finančne uprave, iz katerih je razvidno, da obračun davčnega odtegljaja ni bil predložen.
(3)Obvestilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
- poziv delodajalcu, ki se posreduje preko portala e-Davki, da mora izplačati plačo, v kolikor tega še ni storil, ter posredovati obračun davčnega odtegljaja v skladu s predpisi o davčnem postopku,
- seznanitev zavarovanca z obdobjem, na katero se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena, s posledicami, če delodajalec zanj ne odda obračuna davčnega odtegljaja in ne plača prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, o možnostih, ki jih ima za zavarovanje svojih pravic, ter poziv zavarovancu, da se izreče o prejemu plače (vključno z njeno višino).
(4)Obvestilo iz prvega odstavka tega člena zavod v elektronski obliki posreduje tudi finančni upravi in Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.
(5)Ne glede na določbo 133. člena tega zakona se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, na katera se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena.
(6)Če finančna uprava v okviru davčnega nadzora, ki ga opravlja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ugotovi, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače, delodajalcu izreče globo od 3.000 do 20.000 eurov. Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega stavka. Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega stavka tega odstavka. Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega stavka tega odstavka.
(7)Prekrškovni organi za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku o neizplačilu plače se obveščajo o začetih postopkih o prekršku iz prejšnjega odstavka in 27. točke prvega odstavka 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US).
- VSL Sklep PRp 69/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Iz opisov prekrškov v izreku odločbe o prekršku izhajajo vsi zakonski znaki prekrška po prvem stavku šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2. Iz izreka odločbe o prekršku namreč ne izhaja le dejstvo, da pravna oseba (delodajalec) za zaposlenega delavca ni izplačala plače za posamezen mesec, temveč je v izreku navedeno še, da pravna oseba posledično (ker predhodno ni izplačala plače) za navedene mesece ni oddala REK-1 obrazca za zaposlenega delavca, kar je razvidno iz aplikacije e-davki na dan nadzora. Ker delodajalec stori prekršek po prvem stavku šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2, če ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače, je prekrškovni organ v odločbi o prekršku pravilno navedel, da sta storilca kršila drugi odstavek 134. člena ZDR-1.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 5. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep PRp 69/2020Višje sodišče v Ljubljani · 21. 5. 2020
Iz opisov prekrškov v izreku odločbe o prekršku izhajajo vsi zakonski znaki prekrška po prvem stavku šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2. Iz izreka odločbe o prekršku namreč ne izhaja le dejstvo, da pravna oseba (delodajalec) za zaposlenega delavca ni izplačala plače za posamezen mesec, temveč je v izreku navedeno še, da pravna oseba posledično (ker predhodno ni izplačala plače) za navedene mesece ni oddala REK-1 obrazca za zaposlenega delavca, kar je razvidno iz aplikacije e-davki na dan nadzora. Ker delodajalec stori prekršek po prvem stavku šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2, če ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače, je prekrškovni organ v odločbi o prekršku pravilno navedel, da sta storilca kršila drugi odstavek 134. člena ZDR-1.