86. člen KZ-1-UPB2
Način izvršitve kazni zapora
(1)Obsojenci prestajajo kazen zapora v zavodih za prestajanje kazni (v nadaljnjem besedilu: zavod), ki jih določa zakon.
(2)Obsojenci se razvrščajo v zavode glede na to, koliko mora biti omejena njihova prostost.
(3)Kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Natančnejše pogoje izvrševanja določi zavod.
(4)Kazen zapora do devetih mesecev se lahko izvršuje tudi s hišnim zaporom, če glede na nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca v času izvrševanja kazni ni potrebe po prestajanju kazni v zavodu ali če je zaradi bolezni, invalidnosti ali ostarelosti obsojenca kazen treba in jo je mogoče izvrševati v ustreznem javnem zavodu.
(5)V času prestajanja kazni se obsojenec ne sme oddaljiti iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, razen če sodišče za določen čas to izjemoma dovoli, kadar je neizogibno potrebno, da si obsojenec zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine ali zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela. Sodišče lahko obsojencu omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne zdravijo ali oskrbujejo in podrobneje določi način izvrševanja hišnega zapora.
(6)Če se obsojenec brez dovoljenja sodišča oddalji iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, ali pa to stori zunaj dovoljenega časa ali ne upošteva omejitve ali prepovedi stikov ali krši druga pravila, ki jih sodišče določi glede izvrševanja hišnega zapora, lahko sodišče s sklepom odloči, da se preostanek izrečene kazni izvrši v zavodu.
(7)Kazen zapora do dveh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. Organ, pristojen za izvrševanje, določi vrsto dela tako, da ustreza strokovnosti in sposobnosti obsojenca in ga razporedi tako, da ne moti njegovih družinskih, poklicnih in izobraževalnih obveznosti. Delo v splošno korist se opravlja brez nadomestila.
(8)Sodišče pri odločanju o izvršitvi kazni zapora na način iz prejšnjega odstavka upošteva zlasti vedenje obsojenca v času odločanja, nevarnost ponovitve dejanja na prostosti, možnost in sposobnost za opravljanje primernega dela ter osebne in družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni.
(9)Če je obsojencu potrebna pomoč, nadzor ali varstvo v obliki varstvenega nadzorstva, sodišče lahko v sodbi za čas trajanja dela v splošno korist po določbah tega zakonika o pogojni obsodbi odredi varstveno nadzorstvo, eno ali več navodil in določi svetovalca.
(10)Če obsojenec v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali v pomembnem delu ne izpolnjuje navodil v okviru varstvenega nadzorstva ali se izmika stiku s svetovalcem ali drugače krši obveznosti iz dela v splošno korist, sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.
(11)O dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora, ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom.
(12)O dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, za obdolženca, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagan način izvršitve kazni, ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem, sodišče odloči v skladu s tem predlogom oziroma sporazumom.
- VSK Sklep II Kp 46668/2015Višje sodišče v Kopru · 2019
Tako je sodišče prve stopnje poleg objektivnih in subjektivnih okoliščin upoštevalo tudi težo kaznivega dejanja, okoliščine storitve kaznivega dejanja, obsojenčevo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju in v tej zvezi tudi njegovo nekritičnost do storjenega kaznivega dejanja (4. točka izpodbijanega sklepa). Prav te pa so tiste okoliščine, ki ne dopuščajo načina izvršitve kazni zapora le ob vikendih oziroma z delom v splošno korist.
- VSM Sklep II Kp 33473/2013Višje sodišče v Mariboru · 2018
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da predlaganega načina izvršitve kazni ne dopuščajo teža storjenega kaznivega dejanja, okoliščine, v katerih je bilo storjeno, vzroki za dejanje, kakor tudi nevarnost, ki jo storilec takega dejanja predstavlja za družbo ter njegova zmožnost ponovitve, pri čemer ni prezrlo višine povzročene škode, kakor tudi ne, da je bila obsojenka po storjenem kaznivem dejanju dne 15. 1. 2015 s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 8864/2013 obsojena za istovrstno kaznivo dejanje, kot to izhaja tudi iz sodbe Višjega sodišča v Mariboru II K 33473/2013 z dne 20. 6. 2018 ter da je izvršitev kazni zapora edina primerna, da bo delovala na obsojeno generalno in specialno preventivno v smeri resocializacije in jo odvračala od morebitnega podobnega ponovnega dejanja v prihodnje. Pravilno pa je tudi stališče prvostopnega sodišča, da mora kazen zapora ohraniti svoje bistvo, to je povračilnost.
- VSM Sklep IV Kp 45005/2016Višje sodišče v Mariboru · 2018
Subjektivne okoliščine, na katere se zagovorniki sklicujejo in ki bi naj bile ovira, ki je obsojencu preprečevala pristop k navedenemu načinu izvrševanja kazni, niso utemeljen razlog, ki bi predstavljal objektivno oviro za izvršitev dela v splošno korist s strani obsojenca, razen tega pa tudi niso izkazane prav z nobenim ustreznim dokazilom. Kljub psihični stiski, v kateri bi se naj obsojenec znašel iz razloga, ker se je razšel s prejšnjo partnerko in iz razloga, ker bi naj k njemu stalno prihajali rubežniki z grožnjo, da bodo obsojenčeve dolgove izterjali vnovčitvijo hipoteke nad stanovanjsko hišo obsojenčevih staršev, obsojenec ni bil onemogočen, da se odzove pozivu CSD in pozivu sodišča ter tako pokaže pripravljenost pristopiti k izvrševanju kazni zapora z delom v splošno korist. Zato je pritožbeno sklicevanje na navedene okoliščine brez vsakršne teže.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 6. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sklep II Kp 46668/2015Višje sodišče v Kopru · 13. 6. 2019
Tako je sodišče prve stopnje poleg objektivnih in subjektivnih okoliščin upoštevalo tudi težo kaznivega dejanja, okoliščine storitve kaznivega dejanja, obsojenčevo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju in v tej zvezi tudi njegovo nekritičnost do storjenega kaznivega dejanja (4. točka izpodbijanega sklepa). Prav te pa so tiste okoliščine, ki ne dopuščajo načina izvršitve kazni zapora le ob vikendih oziroma z delom v splošno korist.
- VSM Sklep II Kp 33473/2013Višje sodišče v Mariboru · 3. 10. 2018
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da predlaganega načina izvršitve kazni ne dopuščajo teža storjenega kaznivega dejanja, okoliščine, v katerih je bilo storjeno, vzroki za dejanje, kakor tudi nevarnost, ki jo storilec takega dejanja predstavlja za družbo ter njegova zmožnost ponovitve, pri čemer ni prezrlo višine povzročene škode, kakor tudi ne, da je bila obsojenka po storjenem kaznivem dejanju dne 15. 1. 2015 s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 8864/2013 obsojena za istovrstno kaznivo dejanje, kot to izhaja tudi iz sodbe Višjega sodišča v Mariboru II K 33473/2013 z dne 20. 6. 2018 ter da je izvršitev kazni zapora edina primerna, da bo delovala na obsojeno generalno in specialno preventivno v smeri resocializacije in jo odvračala od morebitnega podobnega ponovnega dejanja v prihodnje. Pravilno pa je tudi stališče prvostopnega sodišča, da mora kazen zapora ohraniti svoje bistvo, to je povračilnost.
- VSM Sklep IV Kp 45005/2016Višje sodišče v Mariboru · 16. 8. 2018
Subjektivne okoliščine, na katere se zagovorniki sklicujejo in ki bi naj bile ovira, ki je obsojencu preprečevala pristop k navedenemu načinu izvrševanja kazni, niso utemeljen razlog, ki bi predstavljal objektivno oviro za izvršitev dela v splošno korist s strani obsojenca, razen tega pa tudi niso izkazane prav z nobenim ustreznim dokazilom. Kljub psihični stiski, v kateri bi se naj obsojenec znašel iz razloga, ker se je razšel s prejšnjo partnerko in iz razloga, ker bi naj k njemu stalno prihajali rubežniki z grožnjo, da bodo obsojenčeve dolgove izterjali vnovčitvijo hipoteke nad stanovanjsko hišo obsojenčevih staršev, obsojenec ni bil onemogočen, da se odzove pozivu CSD in pozivu sodišča ter tako pokaže pripravljenost pristopiti k izvrševanju kazni zapora z delom v splošno korist. Zato je pritožbeno sklicevanje na navedene okoliščine brez vsakršne teže.
- VSM Sklep II Kp 15519/2014Višje sodišče v Mariboru · 20. 3. 2018
Predlogu za vse v 86. členu KZ-1 opredeljene načine alternativnega prestajanja kazni zapora je mogoče ugoditi le v primeru, če je obsojencu izrečena kazen zapora in če ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Glede na to, da je bila obsojencu izrečena kazen zapora za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 172. člena KZ-1, ni izpolnjen navedeni formalni (objektivni) zakonski pogoj in so zato razlogi napadenega sklepa, navedeni v točkah 7 in 8 obrazložitve sklepa, pravilni in povsem razumljivi.
- VSM Sklep II Kp 45087/2012Višje sodišče v Mariboru · 28. 11. 2017
V pritožbi predlagana pretvorba zneska, ki ustreza protipravno pridobljeni premoženjski koristi in sta ga obsojenca dolžna plačati po pravnomočni sodbi, kot je to v obravnavanem primeru, v delo v splošno korist, ni mogoča. Delo v splošno korist je način izvršitve kazni zapora (osmi odstavek 86. člena KZ-1), premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem pa se po določbah 75. člena KZ-1 odvzame storilcu ali drugemu prejemniku koristi na način, da se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi.