204. člen KZ-1-UPB2

Dejstvo je, da je bila srna najdena in živa, čeprav povožena in poškodovana, na cesti v naselju (na nelovni površini) in jo je obdolženka skupaj z neznanim sostorilcem odnesla in si jo prilastila. Taka pravilno ugotovljena pravno odločilna dejstva pa niso opora zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženka storila kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Po prvem odstavku 2. člena ZDlov-1 je divjad prosto živeč sesalec, ki se lovi, kar pomeni, da je srna tudi divjad. 48. člena ZDlov-1 (najdba žive divjadi) določa, da je prepovedano (med drugim) prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi. Ravnanje v nasprotju s prej navedeno prepovedjo je prekršek po 27. točki 77. člena ZDlov-1, saj ta predpisuje, da se z globo od 420,00 do 1.200,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki si (med drugim) prilašča najdene osebke vseh vrst divjadi in s tem ravna v nasprotju s prvim odstavkom 48. člena ZDlov-1. Na podlagi dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tako izhaja, da je obdolženka storila dejanje, ki ima znake prekrška in ne kaznivo dejanje tatvine kot ji je očital obtožni predlog in kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.

Upravičenost do brezplačne pravne pomoči kot razlog za oprostitev vrnitve oziroma plačila stroškov kazenskega postopka.

Glede na to, da so registrske tablice javna listina, torej premična stvar, pri kateri je njena finančna vrednost drugotnega pomena, njihov namen pa je omogočiti vozniku uporabo vozila v javnem prometu, kot je to pravilno obrazloženo v točki 9. napadene sodbe, je pravilno zaključilo, da je obdolženi s svojim ravnanjem, ko je registrske tablice vzel s parkiranega osebnega vozila oškodovanke in si jih protipravno prilastil, izpolnil vse objektivne znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena ZK-1.

Sodba le na splošno navaja, da izvedenec utemeljeno ugotavlja, da je storilec na posnetku obdolženec, ker ugotavlja ujemanje telesnih značilnosti med obema in jih našteva. Takšna obrazložitev pa pritožbenemu sodišču ne omogoča presoje pravilnosti zaključkov prvostopenjskega sodišča, na drugi strani pa trditev pritožbe, ki telesne značilnosti med obdolžencem in osebo na posnetkih zanikajo, saj na pritožbene trditve, ker teh ujemanj oziroma skladnosti ni obrazložilo sodišče prve stopnje v sodbi, ne more odgovoriti in tudi ne zaključiti, katere ugotovitve so pravilne.

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da sodišče prve stopnje pri izreku kazenskih sankcij ni pravilno presodilo ter ocenilo okoliščin, da je obdolženi obravnavana kazniva dejanja storil v zelo kratkem časovnem obdobju, da jih je izvršil v sostorilstvu, da se je nanje dobro pripravil ter da je vrednost ukradenih stvari presegla znesek 3.400,00 EUR, pri čemer je v Slovenijo očitno prišel zgolj zaradi izvrševanja kaznivih dejanj, saj je tukaj bival na neprijavljenem naslovu, brez zaposlitve in brez kakršnihkoli prihodkov in tako predstavlja izvrševanje kaznivih dejanj način njegovega preživljanja. Navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča take okoliščine, ki dajejo večjo težo storjenim kaznivim dejanjem, kakor tudi krivdi obdolženca, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje.