25. člen ZSRR-2
(dodatni začasni ukrepi razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo)
(1)Ne glede na 23. in 24. člen tega zakona lahko vlada sprejme dodatne začasne ukrepe razvojne podpore (v nadaljnjem besedilu: dodatni ukrepi) za problemsko območje z visoko brezposelnostjo, na katerem se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšajo, da stopnja registrirane brezposelnosti doseže kritično mejo, pod pogojem, da z ukrepi razvojnih politik ni mogoče izboljšati gospodarskih razmer. Doseganje kritične meje ugotavlja ministrstvo na ravni upravnih enot.
(2)Sočasno s sprejemom dodatnih ukrepov vlada določi obdobje in problemsko območje za njihovo izvajanje. Kot problemsko se praviloma določi območje, na katerem je že organizirano območno razvojno partnerstvo ali druga oblika teritorialne organiziranosti razvojnih partnerjev. Na problemskem območju mora živeti zadostno število prebivalcev.
(3)Problemska območja z visoko brezposelnostjo so prednostna območja vseh razvojnih politik. Proračunski uporabniki pri pripravi sektorskih programov in v razpisnih merilih javnih razpisov, ki se izvajajo na območju cele države, upoštevajo problemska območja z visoko brezposelnostjo in namenijo del finančnih sredstev za vlagatelje iz teh območij ali na javnih razpisih določijo projektom iz teh območij dodatne točke pri izboru.
(4)V okviru kohezijske politike se prednostna obravnava zagotavlja s strani organov upravljanja operativnih programov z neposredno potrditvijo projektov in s posebnimi merili v javnih razpisih za izbor projektov iz problemskih območij z visoko brezposelnostjo, v skladu s pravili kohezijske politike. Za izvedbo projektov so odgovorna pristojna ministrstva.
(5)V okviru politike razvoja podeželja se dodeljujejo sredstva za izvajanje dodatnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena v okviru dejavnosti lokalnih akcijskih skupin, skladno z 12. členom Zakona o kmetijstvu.
(6)Za problemsko območje z visoko brezposelnostjo se v okviru dodatnih ukrepov pripravi program spodbujanja konkurenčnosti, ki se financira iz posebne proračunske postavke ministrstva. Za pripravo in izvedbo programa spodbujanja konkurenčnosti je odgovorno ministrstvo. Instrumente programa spodbujanja konkurenčnosti izvajajo območno razvojno partnerstvo, RRA in ministrstvo, skladno s programom spodbujanja konkurenčnosti. Kadar se z instrumenti programa spodbujanja konkurenčnosti izvajajo razvojne naloge države iz 19. člena tega zakona, jih izvajajo pravne osebe, ki imajo javno pooblastilo pristojnega ministra iz drugega odstavka 19. člena tega zakona.
(7)Za problemsko območje z visoko brezposelnostjo se ne more določiti območje, ki sočasno prejema razvojno pomoč po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2017 (Uradni list RS, št. 87/09 in 82/15).
(8)Ne glede na prejšnji odstavek se območje, ki prejema razvojno pomoč po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2017 (Uradni list RS, št. 87/09 in 82/15) v okviru razvojnih politik obravnava enako kot problemsko območje z visoko brezposelnostjo po tem zakonu.
- VSRS Sodba X Ips 4/2021Vrhovno sodišče RS · 2021
Delodajalec, ki uveljavlja spodbudo za zaposlovanje po 27. členu ZSRR-2, mora izkazati, da delavci, za katere uveljavlja povračilo prispevkov za socialno varnost, živijo na območju z visoko stopnjo brezposelnosti. Ker je spodbuda za zaposlovanje neposredno vezana na območja z visoko brezposelnostjo, je po oceni Vrhovnega sodišča njen osrednji namen v zmanjšanju regionalnih razlik glede stopnje brezposelnosti na teh območjih. Ne bi bilo namreč logično, da bi zakonodajalec vezal spodbudo za zaposlovanje na problemska območja z visoko brezposelnostjo, njen osrednji cilj pa ne bi bil znižanje stopnje registrirane brezposelnosti prikrajšanih kategorij delavcev na teh območjih, ampak le spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju in s tem spodbujanje gospodarstva. Vrhovno sodišče pri tem pripominja, da je spodbuda za zaposlovanje po obravnavni določbi le eden izmed ukrepov regionalne politike, ki je vezan na problemska območja z visoko brezposelnostjo. Sicer pa ZSRR-2 za izboljšanje gospodarskih razmer na teh področjih za gospodarske subjekte predvideva druge ukrepe (npr. dodatne začasne ukrepe razvojne podpore in davčno olajšavo za investiranje). Poleg tega je v petem odstavku 27.
- VSRS Sodba X Ips 125/2020Vrhovno sodišče RS · 2021
V obravnavanem primeru zakonski pogoji za povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost po določbi 27. člena ZSRR-2 niso bili izpolnjeni že iz razloga, ker delavca, za katera je revident uveljavljal spodbudo za zaposlovanje, ne živita na problemskem območju. Ker je spodbuda za zaposlovanje neposredno vezana na območja z visoko brezposelnostjo, je njen osrednji namen v zmanjšanju regionalnih razlik glede stopnje brezposelnosti na teh območjih. Ne bi bilo namreč logično, da bi zakonodajalec vezal spodbudo za zaposlovanje na problemska območja z visoko brezposelnostjo, njen osrednji cilj pa ne bi bil znižanje stopnje registrirane brezposelnosti prikrajšanih kategorij delavcev na teh območjih, ampak le spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju dela in s tem spodbujanje gospodarstva. Vrhovno sodišče pri tem pripominja, da je spodbuda za zaposlovanje po obravnavni določbi le eden izmed ukrepov regionalne politike, ki je vezan na problemska območja z visoko brezposelnostjo. Sicer pa ZSRR-2 za izboljšanje gospodarskih razmer na teh področjih za gospodarske subjekte predvideva druge ukrepe (npr. dodatne začasne ukrepe razvojne podpore in davčno olajšavo za investiranj
- UPRS sodba I U 789/2015Upravno sodišče RS · 2016
Tožnik se je s pogodbo zavezal, da bo v treh letih po zaključku projekta iz te pogodbe, to je najkasneje do 24. 10. 2017, neto povečal število zaposlenih za 2 delavca. Pogodba tudi določa, kaj pomeni neto povečanje števila zaposlenih, in sicer da je to absolutna razlika med številom zaposlenih pred oddajo vloge in številom zaposlenih na dan najkasneje 3 oziroma 5 let po zaključku projekta iz 3. člena omenjene pogodbe.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 4. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 4/2021Vrhovno sodišče RS · 13. 4. 2021besedilo 2016–2026
Delodajalec, ki uveljavlja spodbudo za zaposlovanje po 27. členu ZSRR-2, mora izkazati, da delavci, za katere uveljavlja povračilo prispevkov za socialno varnost, živijo na območju z visoko stopnjo brezposelnosti. Ker je spodbuda za zaposlovanje neposredno vezana na območja z visoko brezposelnostjo, je po oceni Vrhovnega sodišča njen osrednji namen v zmanjšanju regionalnih razlik glede stopnje brezposelnosti na teh območjih. Ne bi bilo namreč logično, da bi zakonodajalec vezal spodbudo za zaposlovanje na problemska območja z visoko brezposelnostjo, njen osrednji cilj pa ne bi bil znižanje stopnje registrirane brezposelnosti prikrajšanih kategorij delavcev na teh območjih, ampak le spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju in s tem spodbujanje gospodarstva. Vrhovno sodišče pri tem pripominja, da je spodbuda za zaposlovanje po obravnavni določbi le eden izmed ukrepov regionalne politike, ki je vezan na problemska območja z visoko brezposelnostjo. Sicer pa ZSRR-2 za izboljšanje gospodarskih razmer na teh področjih za gospodarske subjekte predvideva druge ukrepe (npr. dodatne začasne ukrepe razvojne podpore in davčno olajšavo za investiranje). Poleg tega je v petem odstavku 27.
- VSRS Sodba X Ips 125/2020Vrhovno sodišče RS · 10. 3. 2021besedilo 2016–2026
V obravnavanem primeru zakonski pogoji za povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost po določbi 27. člena ZSRR-2 niso bili izpolnjeni že iz razloga, ker delavca, za katera je revident uveljavljal spodbudo za zaposlovanje, ne živita na problemskem območju. Ker je spodbuda za zaposlovanje neposredno vezana na območja z visoko brezposelnostjo, je njen osrednji namen v zmanjšanju regionalnih razlik glede stopnje brezposelnosti na teh območjih. Ne bi bilo namreč logično, da bi zakonodajalec vezal spodbudo za zaposlovanje na problemska območja z visoko brezposelnostjo, njen osrednji cilj pa ne bi bil znižanje stopnje registrirane brezposelnosti prikrajšanih kategorij delavcev na teh območjih, ampak le spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju dela in s tem spodbujanje gospodarstva. Vrhovno sodišče pri tem pripominja, da je spodbuda za zaposlovanje po obravnavni določbi le eden izmed ukrepov regionalne politike, ki je vezan na problemska območja z visoko brezposelnostjo. Sicer pa ZSRR-2 za izboljšanje gospodarskih razmer na teh področjih za gospodarske subjekte predvideva druge ukrepe (npr. dodatne začasne ukrepe razvojne podpore in davčno olajšavo za investiranj
- UPRS sodba I U 789/2015Upravno sodišče RS · 14. 1. 2016besedilo 2011–2016
Tožnik se je s pogodbo zavezal, da bo v treh letih po zaključku projekta iz te pogodbe, to je najkasneje do 24. 10. 2017, neto povečal število zaposlenih za 2 delavca. Pogodba tudi določa, kaj pomeni neto povečanje števila zaposlenih, in sicer da je to absolutna razlika med številom zaposlenih pred oddajo vloge in številom zaposlenih na dan najkasneje 3 oziroma 5 let po zaključku projekta iz 3. člena omenjene pogodbe.