24. člen ZSRR-2
(obmejna problemska območja)
(1)Obmejna problemska območja obsegajo obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Obmejne občine po tem zakonu so občine, v katerih več kakor 50 odstotkov prebivalcev živi v 10‑kilometrskem obmejnem pasu in ki imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Pri občinah, ki neposredno mejijo na obmejne občine, se kot merilo za vključitev v obmejna problemska območja upošteva več kot 45 minutna povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste ali visok delež površine vključene v območje Nature 2000. Med obmejna problemska območja se uvrščajo tudi občine, ki imajo koeficient razvitosti občin po zakonu, ki ureja financiranje občin, manjši od 0,90, če mejijo na obmejne občine ali občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Vlada z uredbo natančneje določi merila za določitev obmejnih problemskih območij in seznam občin, ki izpolnjujejo ta merila.
(2)Obmejna problemska območja so prednostna območja vseh razvojnih politik. Proračunski uporabniki upoštevajo obmejna problemska območja pri pripravi sektorskih programov in v razpisnih merilih javnih razpisov, ki jih izvajajo na območju cele države. Del finančnih sredstev namenijo za vlagatelje iz obmejnih problemskih območij ali določijo projektom iz teh območij dodatne točke pri izboru.
(3)V okviru finančnih načrtov ministrstva in sklada se za obmejna problemska območja pripravijo posebni ukrepi in sheme državnih pomoči na področjih: - priprave razvojnih projektov in krepitve razvojnega menedžmenta ter - ustvarjanja novih delovnih mest s spodbujanjem investicij podjetij.
(4)V okviru politike razvoja podeželja se sredstva za izvajanje ukrepov za območja iz prvega odstavka tega člena dodelijo skladno z 12. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15).
(5)Do finančnih spodbud iz tega člena ni upravičeno obmejno problemsko območje, ki sočasno prejema razvojno pomoč v obliki enakih regionalnih spodbud po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2017 (Uradni list RS, št. 87/09 in 82/15) ali na podlagi dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo.
- UPRS sodba I U 8/2012Upravno sodišče RS · 2012
Izpodbijani sklep je bistveno pomanjkljiv, saj ne vsebuje razlogov za odločitev, kot se to zahteva po določbah javnega razpisa ter predpisov, ki so podlaga za njegovo izvedbo (Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS v zvezi z določbami ZSRR-2), izhaja pa tudi iz primerne uporabe ZUP v postopkih dodeljevanja javnih sredstev. Iz razlogov mora biti namreč razvidno, zakaj je bila vloga zavrnjena, kar v konkretnem primeru pomeni, da ni dovolj, da je navedeno število doseženih točk po merilih iz razpisa, temveč mora biti navedena tudi podlaga oziroma razlogi za takšno oceno. Možnost vpogleda v ocenjevalne liste pomanjkljive obrazložitve ne more popraviti oziroma nadomestiti. Te pomanjkljivosti tudi drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe ne odpravi. Nekaj več razlogov vsebuje odgovor na tožbo, ki pa ga pri odločanju o tožbi ni mogoče upoštevati, saj ne more nadomestiti razlogov izpodbijane odločbe. Čim so razlogi pomanjkljivi do te mere, da ni mogoče preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločitve, gre za bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje njeno odpravo.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 7. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 8/2012Upravno sodišče RS · 10. 7. 2012besedilo 2011–2016
Izpodbijani sklep je bistveno pomanjkljiv, saj ne vsebuje razlogov za odločitev, kot se to zahteva po določbah javnega razpisa ter predpisov, ki so podlaga za njegovo izvedbo (Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS v zvezi z določbami ZSRR-2), izhaja pa tudi iz primerne uporabe ZUP v postopkih dodeljevanja javnih sredstev. Iz razlogov mora biti namreč razvidno, zakaj je bila vloga zavrnjena, kar v konkretnem primeru pomeni, da ni dovolj, da je navedeno število doseženih točk po merilih iz razpisa, temveč mora biti navedena tudi podlaga oziroma razlogi za takšno oceno. Možnost vpogleda v ocenjevalne liste pomanjkljive obrazložitve ne more popraviti oziroma nadomestiti. Te pomanjkljivosti tudi drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe ne odpravi. Nekaj več razlogov vsebuje odgovor na tožbo, ki pa ga pri odločanju o tožbi ni mogoče upoštevati, saj ne more nadomestiti razlogov izpodbijane odločbe. Čim so razlogi pomanjkljivi do te mere, da ni mogoče preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločitve, gre za bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje njeno odpravo.