16.b člen ZMZ-UPB2

V skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-309/13, Up-981/13 z dne 14. 1. 2015 je treba določbo 16.b člena ZMZ razlagati na način, da se lahko izjemoma šteje za družinskega člana osebe s priznano mednarodno zaščito tudi drugega sorodnika, ki ni bil določen v tej določbi ZMZ, če posebne okoliščine iz 24. točke obrazložitve te odločbe govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji.

Nobeden izmed taksativno naštetih zakonskih dejanskih stanov iz 1. do 7. točke prvega odstavka 16. b člena ZMZ ne daje podlage za zaključek, da bi polnoletna oseba, ki ji je priznan status subsidiarne oblike mednarodne zaščite, lahko bila naslovnik pravice do združevanja družine zaradi združitve družine s svojimi starši. Pravni red EU ne določa razširitve kroga družinskih članov, ki lahko po načelu združitve družine pridobijo status begunca po osnovnem pridobitelju tega statusa, kot obveznost, ki jo morajo države članice vnesti v svojo zakonodajo, temveč le kot možnost. Neposredna uporaba Direktiv 2003/86/ES in 2011/95/ES glede kroga oseb, ki se štejejo za družinske člane, ni obvezna. Kogentnih določb ZMZ, ki so usklajene s pravnim redom EU, pa tudi ni mogoče razlagati širše, kot so zapisane. Opredelitev družinskih članov v ZMZ ni v neskladju s 53. in 56. členom URS in tudi ne z 8. členom EKČP. Dolžina trajanja upravnega postopka v konkretni zadevi sama po sebi na pravilnost odločitve ne more vplivati. Sicer pa je zakonodajalec v tovrstnih primerih strankam v upravnih postopkih dal na razpolago več možnosti za uporabo pravnih sredstev in institutov za pospešitev postopka,

V obravnavani zadevi gre za mladoletnega tožnika brez spremstva. Čeprav se je CSD na to skliceval, toženka v izpodbijani odločbi ni presodila vprašanja koristi otroka, kar pa je vodilo v vseh postopkih, v katerih so udeleženi mladoletni otroci. Združevanje družine mladoletnega otroka s starši je nedvomno v korist otroka. Zaključek, da je preložitev osebnega razgovora tožnikov zakoniti zastopnik predlagal iz neopravičljivih razlogov, je glede na podatke upravnega spisa preuranjen. Upoštevaje, da je CSD v prošnji za preložitev osebnega razgovora navedel, da se mladoletni tožnik nahaja na Finskem in da je njegov prihod v Slovenijo odvisen od postopkov na Finskem, bi morala toženka pri pristojnih organih Finske navedeno preveriti in ugotoviti, ali obstaja opravičljiv razlog za to, da tožnik ne more priti v Slovenijo in se udeležiti osebnega razgovora.

Širitev kroga družinskih članov, določenega v ZMZ ni mogoča. Organu, ki o mednarodni zaščiti odloča, namreč v ZMZ ni dana diskrecija, da lahko, pa čeprav še zaradi tako utemeljenih razlogov, razširi krog družinskih članov preko kroga, določenega v 16.b členu ZMZ. Take obveznosti mu ne nalagajo oziroma mu diskrecijske pravice ne dajejo niti pravni akti EU niti EKČP.

Toženka je z izpodbijano dopolnilno odločbo zavrnila prošnjo tožnika, ki ima v RS od 16. 10. 2012 do 16. 10. 2015 priznan status subsidiarne zaščite, za združevanje družine, in sicer z mamo, državljanko Somalije. Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja o tožbi ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je z zapustitvijo Slovenije s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima (več) interesa za pravnomočno dokončanje postopka v RS in s tem tudi, da odločba, ki jo izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za združitev družine. Zato je sodišče tožbo zavrglo.

Osnovni pogoj za vsebinsko dokazovanje prošnje za združevanje družine, je izkazana družinska vez z osebami, s katerimi prosi za združitev. Ker v obravnavanem primeru tožnik ni izkazal družinskih vezi z osebami, s katerimi želi združitev, oziroma je družinske vezi dokazoval s ponarejenimi dokumenti, je bila njegova prošnja utemeljeno zavrnjena.

Ob ugotovljeni nekonsistentnosti v izjavah prosilca, mu je v skladu z 9. členom ZUP potrebno dati možnost, da se o tem opredeli.

Bratje in sestre osebe, ki ji je priznana mednarodna zaščita, se po 16.b členu ZMZ ne štejejo med družinske člane, zato zanje ni mogoče uveljavljati združevanja družine.

Pred izdajo odločbe tožena stranka tožnika ni seznanila z vsemi okoliščinami, zaradi katerih je njegovo prošnjo zavrnila in mu dala možnost, da se do teh okoliščin opredeli, torej da se opredeli do tega, zakaj na rojstnih listih otrok ni njegovega imena, zakaj najprej ni povedal o otrocih in glede ostalih relevantnih okoliščin v tem postopku.

Glede na določbo 16.b in 17. člena ZMZ se s svojo družino (staršema) združujejo le mladoletni otroci. Zato je ob ugotovitvi, da tožnik ob izdaji odločbe ni bil več mladoletnik brez spremstva, odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.

Tožena stranka ni nobenih dejstev ugotavljala v zvezi s pravico do združevanja družine v razmerju med tožnico in njeno mamo, čeprav je za zadevo bistveno, ali je močna družinska vez oziroma uresničevanje družinskega življenja med tožnico in njeno mamo resnično obstajala v izvorni državi v času, ko je tožnica živela še v Somaliji, kajti zgolj skrb tožnice, kaj se bo zgodilo z njeno mamo v taborišču v Keniji, ni zadostna podlaga za združevanje družine. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo tudi postavila ugotovitev, da "ne dvomi, da se je med tožničino mamo in tožničinimi otroci izoblikovala trdna vez, saj je neizpodbitno, da je tožničina mama za tožničine otroke ves čas tudi skrbela." To so pravno relevantne okoliščine za pravilno uporabo 7. člena Listine v razmerju med otroci tožnice in njihovo babico, ki bi jih tožena stranka morala vključiti v obrazložitev odločbe, pa jih ni, in ki so relevantne tudi za ugotovitev, ali zavrnitev prošnje v delu, ki se nanaša na združevanje s tožničino mamo, nima morda takšnega dejanskega vpliva na uresničevanje že priznane pravice otrok in tožnice do združitve iz 3. odstavka 24. člena Listine, da do realne uresničitve temeljne pravice otr