44. člen ZPrCP
(razdalja med vozili)
(1)Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna razdalja) oziroma na razdalji, določeni s prometnim znakom.
(2)Varnostna razdalja mora ne glede na vozne razmere omogočati, da: - lahko voznik zmanjša hitrost ali ustavi in s tem prepreči trčenje, če voznik, ki vozi pred njim, zmanjša hitrost ali ustavi, - se lahko voznik, ki prehiteva, varno vrne na izhodiščni prometni pas.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se ob dobrih prometnih razmerah, kadar se oblikuje kolona, ki vozi z zmanjšano hitrostjo, varnostna razdalja lahko zmanjša, vendar ne sme biti manjša od razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v eni sekundi (minimalna varnostna razdalja).
(4)Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5)Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena.
(6)Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ne vozi na varnostni razdalji, določeni s prometnim znakom. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke.
- VSM Sodba II Kp 46266/2017Višje sodišče v Mariboru · 2022
V primeru, ko več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipravnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, katerih dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice in storilca praviloma ne ekskulpira kršitev predpisov s strani drugih oseb, četudi sam krši predpise. Prepovedane posledice namreč ne bi bilo moč pripisati ravnanju obdolženca le, če bi se izkazalo, da bi do takšne posledice prišlo tudi v primeru, ko bi obdolženec ravnal v skladu s predpisi, ali če bi bila prepovedana posledica objektivno nepredvidljiva. Brezobzirna vožnja kot varnostni cestnoprometni standard, katerega napolnjujejo ravnanja, ki predstavljajo grobe ali ponavljajoče kršitve pravil in predpisov ali po načinu ali trajanju občutno presegajo navadno nepazljivost ali manjšo kršitev pravil in predpisov. Brezobzirno ravna, kdor se iz sebičnih nagibov ne ozira na to, kako (lahko) njegovo ravnanje vpliva na ostale udeležence cestnega prometa, in ravnodušno prezre opozorila ostalih udeležencev v prometu. Po teoriji adekvatne vzročnosti je treba izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode kot pravno upošteven vzrok šteti tiste
- VSM Sodba II Kp 11870/2017Višje sodišče v Mariboru · 2019
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da je vzrok za nastanek prometne nesreče v pravno nevzdržnem ravnanju obdolženca, ko je pri svoji vožnji kršil 44. člen Zakona o pravilih cestnega prometa, ki določa varnostno razdaljo med vozili. Po načelu vzročnosti je namreč obdolženca zaradi nezadostne varnostne razdalje pred spredaj vozečim vozilom ob močnem zaviranju z vozilom zaneslo na odstavni pas, kjer je trčil v voznika tovornega vozila, ki se je tam nahajal zaradi okvare na tovornem vozilu in je v posledici poškodb na kraju prometne nesreče umrl.
- VSM Sodba IV Kp 978/2013Višje sodišče v Mariboru · 2017
Iz opisa izhaja, da je obtoženec hudo telesno poškodoval oškodovanca iz malomarnosti na način, da ga je z motornim vozilom na njivi prevozil. V opisu navedena "premajhna varnostna razdalja" ne predstavlja dolžnostnega ravnanja v smislu kršitve pravil cestnega prometa (konkretno 44. člena Zakona o pravilih cestnega prometa - v nadaljevanju ZPrCP, ki ga pogreša pritožba, ki se na področju nesreče ne uporabljajo, ker gre za površino, na kateri se ne odvija javni promet, kot bo obrazloženo v nadaljevanju), ampak predstavlja opustitev potrebne previdnosti in obvladovanja vozila v smislu varnega zasledovanja z varno zaustavitvijo pred zasledovanim voznikom motornega kolesa, to je oškodovancem, kar predstavlja pravno relevantno dejstvo glede ugotavljanja obtoženčeve krivde za povzročitev hude telesne poškodbe oškodovanca. Definicijo prometne nesreče ureja 109. člen ZPrCP. V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje sicer storjeno z motornim vozilom, vendar na njivi, torej v okoliščinah, ki niso značilne za javni cestni promet, zato obtoženčevo ravnanje ustreza biti kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe iz malomarnosti in ne povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 12. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba II Kp 46266/2017Višje sodišče v Mariboru · 7. 12. 2022besedilo 2021–2026
V primeru, ko več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipravnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, katerih dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice in storilca praviloma ne ekskulpira kršitev predpisov s strani drugih oseb, četudi sam krši predpise. Prepovedane posledice namreč ne bi bilo moč pripisati ravnanju obdolženca le, če bi se izkazalo, da bi do takšne posledice prišlo tudi v primeru, ko bi obdolženec ravnal v skladu s predpisi, ali če bi bila prepovedana posledica objektivno nepredvidljiva. Brezobzirna vožnja kot varnostni cestnoprometni standard, katerega napolnjujejo ravnanja, ki predstavljajo grobe ali ponavljajoče kršitve pravil in predpisov ali po načinu ali trajanju občutno presegajo navadno nepazljivost ali manjšo kršitev pravil in predpisov. Brezobzirno ravna, kdor se iz sebičnih nagibov ne ozira na to, kako (lahko) njegovo ravnanje vpliva na ostale udeležence cestnega prometa, in ravnodušno prezre opozorila ostalih udeležencev v prometu. Po teoriji adekvatne vzročnosti je treba izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode kot pravno upošteven vzrok šteti tiste
- VSM Sodba II Kp 11870/2017Višje sodišče v Mariboru · 7. 2. 2019besedilo 2012–2021
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da je vzrok za nastanek prometne nesreče v pravno nevzdržnem ravnanju obdolženca, ko je pri svoji vožnji kršil 44. člen Zakona o pravilih cestnega prometa, ki določa varnostno razdaljo med vozili. Po načelu vzročnosti je namreč obdolženca zaradi nezadostne varnostne razdalje pred spredaj vozečim vozilom ob močnem zaviranju z vozilom zaneslo na odstavni pas, kjer je trčil v voznika tovornega vozila, ki se je tam nahajal zaradi okvare na tovornem vozilu in je v posledici poškodb na kraju prometne nesreče umrl.
- VSM Sodba IV Kp 978/2013Višje sodišče v Mariboru · 5. 9. 2017besedilo 2012–2021
Iz opisa izhaja, da je obtoženec hudo telesno poškodoval oškodovanca iz malomarnosti na način, da ga je z motornim vozilom na njivi prevozil. V opisu navedena "premajhna varnostna razdalja" ne predstavlja dolžnostnega ravnanja v smislu kršitve pravil cestnega prometa (konkretno 44. člena Zakona o pravilih cestnega prometa - v nadaljevanju ZPrCP, ki ga pogreša pritožba, ki se na področju nesreče ne uporabljajo, ker gre za površino, na kateri se ne odvija javni promet, kot bo obrazloženo v nadaljevanju), ampak predstavlja opustitev potrebne previdnosti in obvladovanja vozila v smislu varnega zasledovanja z varno zaustavitvijo pred zasledovanim voznikom motornega kolesa, to je oškodovancem, kar predstavlja pravno relevantno dejstvo glede ugotavljanja obtoženčeve krivde za povzročitev hude telesne poškodbe oškodovanca. Definicijo prometne nesreče ureja 109. člen ZPrCP. V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje sicer storjeno z motornim vozilom, vendar na njivi, torej v okoliščinah, ki niso značilne za javni cestni promet, zato obtoženčevo ravnanje ustreza biti kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe iz malomarnosti in ne povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.