34. člen ZPrCP

Šesti odstavek 62. člena ZVoz-1 sicer res določa, da v kategorijo B1 spadajo štirikolesa, pri čemer pa je potrebno upoštevati definicijo pojma štirikolo, ki izhaja iz 23. točke prvega odstavka 3. člena ZMV-1, ki pa to vrsto vozila poleg zunanjega izgleda definira tudi glede na maso in nazivno moč motorja. Natančna in pravilna ugotovitev tehničnih karakteristik vozila je torej pomembna za uvrstitev konkretnega motornega vozila v kategorijo motornih vozil, ki je pomembna tako pri presoji dokazanosti zakonskih znakov prekrška vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja kot tudi glede vožnje neregistriranega motornega vozila v cestnem prometu, zlasti ker je iz izpovedbe zaslišane priče K. V. razvidno, da gre za vozilo, ki ga ni mogoče registrirati v Republiki Sloveniji, ker za to motorno kolo ni mogoče pridobiti homologacije, posledično pa za vožnjo takega vozila tudi ni potrebno vozniško dovoljenje. Vprašljiva je namreč utemeljenost očitka obdolžencu, da je vozil neregistrirano motorno vozilo v cestnem prometu, če motornega vozila v cestnem prometu sploh ne bi smel uporabljati oziroma če takega vozila sploh ni možno registrirati za uporabo v cestnem prometu, ker ne izpolnjuje tehn

Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbo prvega odstavka 186. člena ZP-1 in je v izreku sklepa navedlo, kakšen vzgojni ukrep se mladoletniku izreče in glede katerega prekrška se postopek ustavi, v obrazložitvi sklepa pa je opisalo dejanja, ki predstavljajo zakonske znake prekrškov, za katere je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep. Če sodišče ne izvede ustrezno predlaganega dokaza, ima obramba pravico izvedeti razloge, zakaj izvedba dokaza ni pravno relevantna za razjasnitev zadeve.

Glede na to, da prvi odstavek 34. člena ZPrCP določa temeljno dolžnostno ravnanje, drugi odstavek pa zgolj alternativni način izpolnitve iste obveznosti, pri čemer se vsebina drugega odstavka v celoti navezuje na prvi odstavek 34. člena ZPrCP, voznik mopeda, ki ne nosi nikakršne zaščitne čelade, že po naravi stvari krši izključno temeljno dolžnost. Navedeno pomeni, da ni videti prav nobenega razloga, da bi se zakonodajalec pri sankcioniranju kršitve istega dolžnostnega ravnanja skliceval tudi na drugi odstavek 34. člena ZPrCP.

Prva točka petega odstavka 34. člena ZPrCP ne sankcionira izrecno ravnanje v nasprotju z drugim odstavkom 34. člena ZPrCP, saj le-ta ne določa dolžnostnega ravnanja, kot je zmotno štelo prvostopenjsko sodišče, temveč le možnost alternative izpolnitve dolžnostnega ravnanja iz prvega odstavka 34. člena ZPrCP. Ker torej dolžnostno ravnanje udeležencev cestnega prometa, ki jih našteva drugi odstavek 34. člena ZPrCP dejansko izhaja iz prvega odstavka 34. člena ZPrCP, je treba ravnanje voznika ali potnika na mopetu, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, ki med vožnjo ne uporablja niti zaščitne kolesarske čelade, šteti kot ravnanje v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZPrCP.

Spremenjena določba drugega odstavka člena 34 ZPrCP, ki sicer res omogoča odločitev vozniku in potniku na mopedu, katere vrste čelade bosta uporabljala pri vožnji ali motoristično ali kolesarsko. Vendar pa za tako predpisano dolžnostno ravnanje ni predpisane sankcije, kajti iz določb petega odstavka člena 34 ZPrCP izrecno izhaja, da se z globo (120,00 EUR) kaznuje za prekršek voznik ali potnik na kolesu, mopedu lahkem štirikolesniku, motornem kolesu, trikolesu ali štirikolesu brez zaprte kabine, ki je ravnal v nasprotju z določbo prvega ali tretjega odstavka tega člena, jahač, ki je ravnal v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena (2. točka petega odstavka člena 34 ZPrCP) in starš, skrbnik, rejnik ali spremljevalec otroka, kadar otrok ravna v nasprotju z določbo prvega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena. Za ravnanje v nasprotju z določbo drugega odstavka člena 34 ZPrCP zakonodajalec ni predpisal sankcije. Prekršek je le tisto dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana tudi sankcija. Izhajajoč iz navedene materialno - formalne koncepcije prekrška in ob t