506. člen ZTFI-UPB3

V skladu z določbo prvega odstavka 34. člena ZUS-1, ki se na podlagi drugega odstavka 506. člena ZTFI smiselno uporablja za postopek sodnega varstva zoper odločbo tožene stranke, lahko tožnik umakne tožbo brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe.

Zgolj z pavšalnim utemeljevanjem hipotetičnega nastanka škode zaradi ne-izvrševanja glasovalnih pravic pri morebitnem sprejemanju skupščinskih sklepov v ciljni družbi pa tožnica ni izkazala, da bi pri tako zatrjevani škodi šlo za težko popravljivo škodo iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Pri tem namreč ne gre za konkretne in dejansko grozeče posledice izpodbijane odločbe, ki bi bile zaradi zapoznelega sodnega varstva (čakanja s posegom v razmerje do konca postopka) težko popravljive, temveč gre le za neupoštevna hipotetična dejanska stanja.

Tožnica z oddelitvijo ni prenehala, je pa prenehala opravljati investicijske storitve in posle. Zato izpodbijanja prepoved več ne posega v njen pravni položaj, saj več ne opravlja investicijskih storitev in poslov, katerih opravljanje ji je bilo prepovedano z odločbo Agencije. Zato ugotovitev morebitne nezakonitosti izpodbijane odločbe zanjo ni več pravno pomembna. Tožnica namreč zgolj z ugotovitvijo morebitne nezakonitosti izpodbijane odločbe zase ne bi mogla doseči izboljšanja pravnega položaja, medtem ko izboljšanje pravnega položaja za druge (za oddeljeno novoustanovljeno borznoposredniško družbo ni pravno relevantno. Kakšnega drugega pravno upoštevnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe tožnica ni substancirala. Tako iz njenih navedb ni razbrati, da bi z uveljavljanjem nezakonitosti izpodbijane prepovedi zasledovala pravni interes do povrnitve škode (po ZUS-1) oziroma odškodnine (v pravdnem postopku). Samostojna ugotovitvena sodba je namreč po svoji funkciji neke vrste vmesna sodba za postopek uveljavljanja odškodnine (s strani tožnice). Zato Vrhovno sodišče ni upoštevalo nekonkretiziranega sklicevanja tožnice na vpliv izrečenega ukrepa na njeno dobro ime in ugl

Za postopek sodnega varstva se smiselno uporabljajo določbe ZUS-1, če v ZTFI ni določeno drugače. Tako se je v zvezi z zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe uporabil drugi odstavek 32. člena ZUS-1, v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe pa tretji odstavek 32. člena ZUS-1, ne pa drugi odstavek 272. člena ZIZ (o pogojih za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve).

Tožeča stranka v tožbi ni navedla imena svojega zakonitega zastopnika (niti imena podpisnika tožbe). Tožeča stranka na poziv sodišča z vlogo pomanjkljivosti ni odpravila, zato je sodišče njeno tožbo zavrglo.

Pri sklicevanju na škodo, ki bi brez udeležbe tožnic lahko nastala na skupščinah, ki bi bile morebiti sklicane v času trajanja tega postopka, ne gre za konkretne in dejansko grozeče posledice izpodbijane odločbe, ki bi bile zaradi zapoznelega sodnega varstva (čakanja s posegom v razmerje do konca postopka) težko popravljive, temveč gre za neupoštevna hipotetična dejanska stanja. Pogoja težko popravljive škode ni mogoče enačiti s težko dokazljivo škodo. V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici ('Pravica do zasebne lastnine' iz 33. člena Ustave in 'Pravica do podjetništva' iz 74. člena Ustave), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovednim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 sorazmeren, saj je prepoved glasovanja (to je uresničevanja vseh glasovalnih pravic) nujna za dosego legitimnih (stvarno upravičenih) ciljev (varstva pravic drugih oziroma javne koristi, ki se kaže tudi v prepovedi nelojalne konkurence in dejanj, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco), ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1, zaradi varstva pom