Uradni list RS, št. 85/10 in 30/18 – ZVZelP-1
Sprejel Ministrstvo za promet · Pripravljavec (po PISRS) Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije · EVA 2009-2411-0001
Uradni vir na PISRS ↗Ta pravilnik določa pogoje za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo in vzdrževanje železniških signalnovarnostnih naprav (v nadaljnjem besedilu: SVn), ki so del železniškega podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija.
Določbe tega pravilnika se uporabljajo za proge javne železniške infrastrukture, za industrijske in druge tire ter proge drugih železnic, če z drugim predpisom ni drugače določeno.
(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
- »dopolnilne naprave SVn« so naprave, ki neposredno podpirajo delovanje SVn v smislu večje razpoložljivosti in zanesljivosti delovanja;
- »ES – izjava o skladnosti ali primernosti« je izjava proizvajalca SVn, ki se poda na podlagi ocene skladnosti in/ali primernosti za uporabo, ki se izvede v skladu s postopki za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti, določenih v tehnični specifikaciji za interoperabilnost;
- »eurobaliza« pomeni element na progi za prenašanje podatkov na vlak;
- »interoperabilnost« pomeni sposobnost dela vseevropskega železniškega podsistema »vodenje-upravljanje in signalizacija«, da zagotovi varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog;
- »izvajalec del« je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri izvajanju pripravljalnih del na gradbišču, izvajanju gradbenih del, montažah in vgrajevanju strojnih in električnih inštalacij ter izvajanju zaključnih gradbenih del;
- »korektivno vzdrževanje« je vzdrževanje SVn pri katerem SVn delujejo do napake ali motnje, kateri sledi odprava napake oziroma motnje, ki zajema odpravo vzroka ter zamenjavo poškodovanega elementa SVn;
- »motnja« je pomanjkljivost v delovanju SVn, ki bistveno ne vpliva na njeno funkcionalnost in zato ni ogrožena varnost in urejenost železniškega prometa ter ni ovirano opravljanje prometnih ali poslovnih dejavnosti;
- »napaka« je takšna pomanjkljivost v delovanju SVn, ki vpliva na njeno funkcionalnost in bi zaradi tega lahko bili ogroženi varnost in urejenost prometa ter deloma ovirano ali v celoti onemogočeno opravljanje prometnih ali poslovnih dejavnosti;
- »preventivno vzdrževanje« je vzdrževanje SVn v njihovi življenjski dobi, ki se zagotavlja z rednimi pregledi in nadzorom;
- »signalnovarnostne naprave« (SVn) so železniške naprave, grajene po posebej predpisanih pravilih ali standardih signalnotehnične varnosti, pri čemer se mora vsaka predvidljiva kritična nepravilnost odražati tako, da varnost prometa ni ogrožena;
- »sistem varnega upravljanja« pomeni organizacijo in ureditev, ki ju je vzpostavil upravljavec železniške infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu, da bi zagotovil varno upravljanje svojih dejavnosti. Je sistem, s katerim se zagotavlja doseganje skupnih varnostnih ciljev in skladnost z nacionalnimi predpisi, varnostnimi zahtevami iz TSI ter skupnimi varnostnimi metodami;
- »tip SVn« je oznaka za posamezno vrsto SVn;
- »vzdrževanje SVn« zajema preventivna in korektivna vzdrževalna dela, zamenjavo v okviru vzdrževanja ter nadzor nad delovanjem SVn. Z vzdrževanjem se ohranja tehnično stanje SVn, ki zagotavljajo varen, zanesljiv in urejen železniški promet.
(2)Kratice, uporabljene v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
- APB avtomatski progovni blok,
- ASn avtostop naprave,
- CP centralna postavljalnica,
- CVP center vodenja prometa,
- DMI Driver Machine Interface – vmesnik med strojevodjo in napravo,
- EML evidenčno-merilni list,
- ENP elektro-napajalna postaja,
- ETCS European Train Control System – Evropski sistem za kontrolo prometa vlakov,
- GSM-R globalni sistem mobilnih komunikacij za potrebe železnic,
- LEU Line Electronic Unit – progovna elektronska naprava,
- MMI Man-Machine Interface – vmesnik človek – stroj,
- MO medpostajna odvisnost,
- NPr nivojski prehod,
- NPr – DK NPr izveden z daljinsko kontrolo,
- NPr – KS NPr izveden s kontrolnimi signali,
- NPr – PO NPr za postajno območje,
- PDS procesni podatkovni vmesnik med elektronsko postavljalnico in sistemskim nivojem vodenja vlakov,
- RAM Reliability, Availability, Maintainability – zanesljivost, razpoložljivost in sposobnost vzdrževanja,
- RAMS Reliability, Availability, Maintainability, Safety – zanesljivost, razpoložljivost in sposobnost vzdrževanja, varnost,
- RBC Radio Blok Center – radijski blok center,
- SCADA Supervisory Control and Data Aquisition – sistem za nadzor, kontrolo in urejanje podatkov,
- SIL Safety Integrity Level – celovita stopnja varnosti,
- SIST EN je oznaka slovenskih nacionalnih standardov, ki jih izdaja Slovenski inštitut za standardizacijo in ki prevzemajo evropske harmonizirane standarde EN,
- SVn signalnovarnostna naprava,
- SVU sistem varnega upravljanja,
- TCP/IP Transmission Control Protocol/Internet Protocol – protokol za nadzor prenosa/internetni protokol,
- TSI Technical Specification for Interoperability – tehnične specifikacije interoperabilnosti,
- TS-Z tehnične specifikacije za proge in sestavne dele prog ter za tirna vozila in njihove sestavne dele in naprave,
- UIC Union internationale des chemins de fer – mednarodna železniška zveza.
(3)Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu, in na njegovi podlagi izdani predpisi, drugi predpisi s področja železniškega prometa in graditve objektov.
(1)Pri projektiranju, obnovi, gradnji, nadgradnji in vzdrževanju SVn je treba poleg določb tega pravilnika upoštevati zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu, in na njegovi podlagi izdane predpise, zakon, ki ureja graditev objektov, priznana tehnična pravila stroke in pogoje, določene z zakoni in z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija, obvezne objave UIC, SIST EN, TSI in TS-Z ter druge tehnične predpise, ki se nanašajo na SVn.
(2)Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije seznam slovenskih standardov, ki prevzemajo harmonizirane evropske standarde, in seznam TS-Z, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti SVn in njenih sestavnih delov z zahtevami tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: seznam standardov).
(3)Šteje se, da so SVn in njeni sestavni deli skladni z zahtevami tega pravilnika, če ustrezajo določbam tega pravilnika in določbam iz seznama standardov, navedenih v prejšnjem odstavku, obveznim objavam UIC, TS-Z in TSI.
(4)SVn morajo izpolnjevati zahtevane pogoje varnostnega nivoja SIL in RAM lastnosti, upoštevajoč ogroženost in rizičnost na določeni progi.
(5)Pri uporabi tega pravilnika je potrebno, poleg v tem členu navedenih standardov in predpisov, smiselno upoštevati tudi standarde iz seznama standardov iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(1)SVn se delijo na glavne in dopolnilne naprave SVn. Glavne SVn se razvrščajo glede na mesto vgradnje in namen ter glede na izvedbo in delovanje.
(2)Glavne SVn se glede na mesto vgradnje in namen uporabe razvrščajo na:
- postajne SVn,
- progovne SVn,
- SVn za zavarovanje NPr,
- interoperabilne SVn in
- SVn za vmesna zavarovanja.
(3)Glavne SVn se glede na izvedbo in delovanje razvrščajo na:
- mehanske SVn,
- elektromehanske SVn,
- elektrorelejne SVn,
- elektronske SVn in
- kombinirane SVn.
(4)Dopolnilne naprave SVn so:
- naprave za zaznavanje ploščatih mest na kolesih,
- naprave za avtomatsko zaustavitev vlakov (ASn),
- prenosni podatkovni sistem za SVn,
- naprave za zaznavanje vročih osi,
- naprave za daljinsko vodenje prometa vlakov,
- naprave za zaznavanje prekoračitve osne obremenitve,
- sistemi SCADA,
- naprave za ogrevanje kretnic,
- naprave za ranžiranje vlakov na drči in
- javljalniki nevarnosti (plazovi, požari, poplave …).
(5)Kombinirane SVn so SVn, ki združujejo dve ali več SVn, navedenih v prvi do četrti alineji tretjega odstavka tega člena.
(1)Postajne SVn so naprave za zavarovanje in vodenje železniškega prometa na postaji in so sestavljene glede na mesto vgradnje iz notranjih in zunanjih naprav.
(2)Notranje postajne SVn so:
- naprave za ravnanje s SVn na delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev,
- del SVn, ki upravlja in nadzoruje zunanje sklope SVn za vzpostavljanje tehničnih, funkcionalnih in varnostnih odvisnosti v okviru projektiranih voznih poti,
- del ETCS,
- naprave za prenos podatkov za SVn in
- napajalni del za osnovno, rezervno in pomožno oskrbovanje SVn z električno energijo.
(3)Zunanje postajne SVn so:
- zunanje postavljalnice,
- glavni signali (uvozni, izvozni in kritni) s ponavljalniki in predsignali,
- dopolnilni signali,
- mejni tirni signali,
- premikalni signali,
- območni premikalni signali,
- signali na drči,
- naprave za prestavljanje, kontrolo leg in pritrjevanje kretnic in raztirnikov,
- naprave za linijsko ali točkovno kontrolo prostosti tirov in kretnic,
- naprave za zavarovanje NPr,
- del ETCS in
- pripadajoči kabli in kabelska oprema.
(4)Postajne SVn morajo omogočati postavljanje in zavarovanje vlakovnih voznih poti v postajo in iz postaje ter premikalnih voznih poti na postaji sami v skladu z veljavnimi prometnimi in signalnimi predpisi. Signali morajo biti v takšni medsebojni tehnični odvisnosti in odvisnosti z ostalimi napravami v vlakovni vozni poti, da pokažejo signalni znak za dovoljeno vožnjo samo, če:
- je zagotovljena varnost železniškega prometa,
- so tiri in kretnice v vozni in prepeljevalni poti prosti, kretnice pritrjene v pravilni in natančni končni legi za nameravano vožnjo ter da je zagotovljena bočna zaščita,
- v primeru, da ni bočna zaščita izvedljiva s kretnico, mora biti izvedena s premikalnim signalom in
- so nivojski prehodi zavarovani, pripravljeni ali izbrani za vklop zavarovanja.
(5)Kadar je postajni tir razdeljen na več odsekov, postajne SVn ne smejo omogočiti uporabo prepeljevalne poti na isti tir za več kot eno vlakovno pot.
(1)Progovne SVn so naprave za zavarovanje in vodenje železniškega prometa na odprti progi. Delijo se glede na mesto vgradnje na notranje in zunanje naprave.
(2)Notranje naprave progovnih SVn so sestavni del CP sosednjih postaj ali pa so nameščene v posebni hišici ob progi in se delijo na:
- centralni tehnični del naprave,
- del ETCS,
- naprave za prenos podaktov za SVn in
- napajalni del za osnovno (iz progovnega energetskega kabla) in rezervno oskrbovanje z električno energijo.
(3)Zunanje naprave progovnih SVn so:
- glavni signali s ponavljalniki, predsignali in dopolnilnimi signali,
- naprave za kontrolo prostosti na mejah med posameznimi prostornimi odseki,
- ASn,
- signali za kontrolo delovanja naprav za zavarovanje NPr,
- del ETCS in
- pripadajoči kabli in kabelska oprema.
(4)Medpostajni odsek proge se lahko razdeli na prostorne odseke. Vsak prostorni odsek se opremi z napravami za ugotavljanje prostosti tira, ki zagotavljajo da na tiru ni tirnih vozil, in s pripadajočim glavnim signalom, ki mora biti predsignaliziran z drugim glavnim signalom ali samostojnim predsignalom, v smeri vožnje, ki je v neposredni odvisnosti od prostosti ali zasedenosti odseka.
(5)Vsak prvi prostorni odsek proge iz prejšnjega odstavka, ki je v smeri s postaje, se zavaruje s postajnim izvoznim signalom.
(6)Ustrezni signalni znaki prostornih signalov se morajo spreminjati avtomatsko z vožnjo vlaka v odvisnosti od stanja odsekov, ki jih vlak zaseda ali sprošča.
(7)Elektronske progovne SVn so lahko brez notranjih naprav v hišicah ob progi, če omogočajo, da se signali in naprave za kontrolo prostosti odseka upravljajo in napajajo iz sosednjih postajnih SVn.
(8)Naprave za ugotavljanje prostosti odsekov morajo biti izvedene tako, da je na vsakem koncu prostorskega odseka proge po ena naprava za kontrolo prostosti odseka. Naprava za kontrolo prostosti odseka je na meji dveh odsekov in mora biti skupna ter omogočati kontrolo prostosti obeh odsekov.
(9)Na enotirnih progah morajo progovne SVn omogočati vožnje vlaka v obeh smereh. Hkratne vožnje z obeh sosednjih postaj v smeri ena proti drugi morajo biti tehnično onemogočene.
(10)Na dvo- ali večtirnih progah se lahko pri nadgradnjah in gradnjah progovne SVn izvedejo tako, da je zagotovljen obojestranski promet vlakov.
(11)Na odprti progi med dvema postajama se za zavarovanje zaporednih in preprečitev hkratnih nasprotnih voženj po istem tiru, ter s tem za povečanje varnosti, lahko izvedejo APB ali MO.
(12)V primeru MO morajo SVn zagotavljati funkcionalnosti, navedene v četrtem odstavku tega člena, s tem da je med dvema postajama en sam medpostajni odsek.
(1)SVn za zavarovanje NPr so naprave za zavarovanje železniškega in cestnega prometa na nivojskih križanjih železniških prog s cestami (javnimi ali nekategoriziranimi cestami ali potmi). Naprave za zavarovanje NPr se lahko izvedejo na različnih lokacijah proge in delujejo samostojno, v sklopu postajnih ali progovnih SVn ali kombinirano. SVn za zavarovanje NPr so glede na mesto vgradnje sestavljene iz notranjih in zunanjih naprav.
(2)Notranje naprave v posebni hišici nivojskega prehoda so:
- centralni krmilni del SVn v neposredni bližini NPr,
- del ETCS in
- napajalni del za osnovno in rezervno oskrbovanje vseh SVn z električno energijo.
(3)Zunanje naprave so:
- naprave za zapiranje zapornic in zapornice, ki zapirajo celotno cestišče, polzapornice, ki zapirajo samo desno stran cestišča v smeri vožnje cestnih vozil, ali deljene zapornice, ki zapirajo ločeno najprej desno, nato pa še levo stran cestišča v smeri voženj cestnih vozil,
- tirni kontakti na progi na vklopnih in izklopnih mestih za ugotavljanje prisotnosti vlaka in proženje avtomatskega vklopa ali izklopa zavarovanja NPr,
- kontrolni signali na progi,
- del ETCS,
- tirni kontakti na postajališčih in drugih mestih, kjer je predvidena zaustavitev vlakov,
- pripadajoči kabli in kabelska oprema,
- cestni signali v obliki svetlobnih prometnih znakov, ki so jim dodane akustične naprave za opozarjanje, v skladu z določbami pravilnika, ki ureja NPr. Pri gradnjah se morajo te naprave povezati z notranjimi napravami APB ali notranjimi postajnimi SVn.
(4)Glede na način zavarovanja NPr, le te delimo v štiri skupine, in sicer:
- NPr – KS, ki mora biti izveden na principu kontrole delovanja NPr s kontrolnimi signali, vgrajenimi na zavorni razdalji pred območjem NPr;
- NPr – PO je lahko vgrajen na postajnem območju, krmiljenje in kontrola delovanja je izvedena s pomočjo postajne SVn;
- NPr – DK je lahko vgrajen na odprti progi, krmiljenje mora biti izvedeno s pomočjo vklopnih mest na progi in s funkcionalno odvisnostjo prostornih signalov. Javljanje napake ali motnje mora biti izvedeno na sosednji postaji;
- NPr – DK – PO je način zavarovanja NPr s kombinacijo NPr – PO in NPr – DK.
(5)Naprave za zavarovanje NPr morajo biti izvedene tako, da udeležence v cestnem prometu pravočasno opozorijo na približajoči se vlak in zaustavijo cestni promet pred prihodom vlaka na nevarno območje NPr.
(6)Naprave za zavarovanje NPr morajo izpolnjevati zahteve, ki so opredeljene v TS-Z.
(1)Interoperabilne SVn se delijo v naslednje kategorije:
- ETCS L1 naprave nivoja 1,
- ETCS L2 naprave nivoja 2,
- ETCS L3 naprave nivoja 3 in
- ETCS Regional naprave na regionalnih progah.
(2)ETCS naprave nivoja 1 so naprave na progi (eurobaliza), s pripadajočim progovnim vmesnikom LEU, in naprave na vlečnem vozilu (vlakovna antena z vlakovno ETCS napravo), ki omogočajo varno vožnjo vlaka po nameravani vozni poti in s predpisano hitrostjo. Progovni del naprave mora na vlakovno ETCS napravo prenašati informacije o signalnih znakih signalov ter omogočiti, da se na ETCS prikazovalniku DMI prikazujejo zahteve po znižanju ali povišanju hitrosti in v primeru prekoračitve dovoljene hitrosti samodejno povzroči zaviranje tirnega vozila. Zagotavljanje prostosti kretnic in tirov, zavarovanje voznih poti, kakor tudi prikazovanje signalnih znakov omogoča postajna ali progovna SVn.
(3)ETCS naprave nivoja 2 so naprave na progi (eurobaliza), ki zagotavljajo informacije o trenutnem gibanju vlaka po progi, in naprave na vlečnemu vozilu (vlakovna antena z vlakovno ETCS napravo), ki se uporabljajo za zagotovitev varne vožnje vlaka po nameravani vozni poti in s predpisano hitrostjo. Informacije o stanju naprav, ki neposredno sodelujejo v procesu zavarovanja vozne poti, se na vlakovno ETCS napravo prenašajo s pomočjo RBC, ki opravlja neposredno izmenjavo podatkov s posameznimi SVn na prometnih mestih. Komunikacija med RBC in vlakovno ETCS napravo se izvede s pomočjo GSM-R naprav oziroma z ustreznim sistemom, namenjenim za ETCS. Zagotavljanje prostosti kretnic in tirov, zavarovanje voznih poti omogoča postajna ali progovna SVn.
(4)ETCS naprave nivoja 3 so naprave, ki opravljajo enake funkcije kot ETCS naprave nivoja 2, z razliko, da je za identifikacijo prostosti kretnic in tirov pristojen ETCS.
(5)SVn za zagotovitev interoperabilnosti na regionalnih progah – ETCS Regional, so naprave, ki opravljajo enake funkcije, ki jih opravljajo naprave ETCS nivoja 3, opredeljene v prejšnjem odstavku, s tem da RBC opravlja neposredno izmenjavo podatkov med RBC in vlakovno ETCS napravo s pomočjo GSM-R z manjšo razpoložljivostjo, kot je potrebna za ETCS nivoja 3.
(1)Če obnova, gradnja, nadgradnja ali vzdrževalna dela naprav povzročijo spremembo načina uporabe SVn (uvedba spremenjenih funkcionalnosti), mora biti zagotovljeno varno odvijanje železniškega prometa s pomočjo signalnovarnostnih odvisnosti in postopkov za vmesno zavarovanje.
(2)Rešitve vmesnega zavarovanja so izvedene s projektom za vsako aplikacijo posebej.
(3)Postopke za vmesno zavarovanje določi upravljavec v okviru SVU, v skladu s pravilnikom, ki ureja železniški promet.
(4)Tehnične zahteve SVn za vmesna zavarovanja morajo biti enake kot tehnične zahteve za SVn v rednem obratovanju. Vmesno zavarovanje lahko nudi nižjo razpoložljivost, vendar pa mora biti zagotovljena varnost železniškega prometa.
(1)Naprave za zaznavanje ploščatih mest na kolesih so namenjene pravočasnemu odkrivanju in preprečevanju nesreč in incidentov (v nadaljnjem besedilu: izrednih dogodkov) ter zmanjševanju poškodb železniške infrastrukture, ki so povzročene zaradi ploščatih mest na kolesih.
(2)Zaradi omejene hitrosti, lažjega zajemanja in prenašanja podatkov se naprave za zaznavanje ploščatih mest na kolesih lahko vgradijo na stranske postajne tire.
(3)Naprave morajo informacije o zaznanih ploščatih mestih na kolesih v obliki alarmov prenašati na delovno mesto prometnika ali progovnega prometnika, ki po prejemu te informacije zaustavi vlak. Nadaljnje postopke določi upravljavec v okviru SVU.
(1)ASn so naprave za avtomatsko zaustavljanje vlakov, ki v odvisnosti od signalnih znakov in naprav za zavarovanje nevarnih mest nadzorujejo predpisano zmanjšanje hitrosti oziroma zaustavitev vlakov.
(2)Progovni del ASn (tirni magnet) mora vplivati na lokomotivski del ASn in omogočiti samodejno prisilno zaviranje, če tirno vozilo pravočasno ne zmanjša hitrosti ali prevozi mesto signala, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo. Progovni del ASn sestavljajo tirni magneti, ki so povezani s pripadajočim signalom ali povezovalnim sklopom s kablom 2x2x0,75mm2. Tirni magneti 1000/2000Hz se vgrajujejo neposredno ob signal. Tirni magneti 500Hz se vgrajujejo 450m pred nevarnimi mesti in 250m pred signali, ki krijejo ta nevarna mesta.
(3)Pri projektiranju in gradnji ASn je treba upoštevati aktivnost tirnega magneta v povezavi s signalnim znakom iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4)Pogoje za vgradnjo, preskušanje, uporabo in vzdrževanje progovnega dela ASn določi upravljavec v okviru SVU.
(1)Postaje in medpostajni odseki morajo biti za delovanje SVn opremljeni z ustreznim:
- kabelskim omrežjem in
- napravami za prenos podatkov.
(2)Kabelsko omrežje, ki omogoča ustrezno in zanesljivo delovanje SVn, mora biti skladno z zahtevami naprav, za katere so projektirani, lastnostmi okolja, v katerem so vgrajeni, in veljavnimi standardi, ki se uporabljajo za te naprave. Zagotavljati mora prenos:
- energije za potrebe SVn, tako notranjih, kakor tudi zunanjih (energetski kabelski sistemi) in
- informacij za potrebe SVn, tako notranjih kot zunanjih (telekomunikacijski in kombinirani kabelski sistemi).
(3)Naprave za prenos podatkov za SVn so zaprte in ne zagotavljajo verificiranega načina kodiranja podatkov.
(4)Za zagotavljanje prenosa podatkov med SVn na progi in na voznih sredstvih se uporablja brezžični prenos na osnovi GSM-R.
(1)Naprave za zaznavanje vročih osi so namenjene zmanjševanju števila izrednih dogodkov, ki so posledica pregrevanja osi, ležajev in zavornih diskov.
(2)Naprave se vgradijo na mestih, ki glede na potek vožnje vlakov z visoko verjetnostjo zagotavljajo, da bodo ležaji tirnih vozil segreti tako, da bo na podlagi njihove temperature mogoče ugotoviti pregrete ležaje.
(3)Naprave morajo informacije o pregretih ležajih, oseh in zavornih diskih vlaka v obliki alarmov prenašati na delovna mesta izvršilnih železniških delavcev upravljavca, ki so usposobljeni za ustavitev vlaka in ustrezno ukrepanje, kot je opredeljeno v okviru SVU.
(4)Naprave za zaznavanje vročih osi morajo izpolnjevati zahteve SIST EN 15437-1.
(1)Naprave za daljinsko vodenje prometa so naprave za daljinsko krmiljenje postajnih, progovnih SVn in naprav za zavarovanje NPr ter vodenje prometa iz CVP na več prometnih mestih prog ali odsekov prog, pri čemer je treba načrtovati tudi kable in naprave prenosa podatkov. Naprave za daljinsko vodenje prometa morajo s svojim delovanjem oziroma funkcionalnostjo neposredno sodelovati pri zagotavljanju varnosti in urejenosti železniškega prometa.
(2)Naprave iz prejšnjega odstavka morajo zagotavljati:
- vodenje in upravljane prometa,
- upravljanje s številkami vlakov na vodenih progah,
- avtomatsko vodenje vlakov,
- upravljanje in urejanje dnevnih voznih redov.
(3)Naprave iz prvega odstavka tega člena morajo omogočati prenašanje podatkov s pomočjo vmesnikov na:
- obstoječi MMI z izmenjavo številk vlaka,
- naprave za informiranje potnikov,
- naprave za avtomatsko najavo vlakov.
(4)Fizično so vmesniki:
- med elektronsko postavljalnico in sistemskim nivojem vodenja vlakov – PDS,
- za naprave za informiranje potnikov in avtomatsko najavo vlakov – TCP/IP.
(1)Naprave za zaznavanje prekoračitve osne obremenitve so namenjene zmanjševanju števila izrednih dogodkov in zmanjševanju poškodb železniške infrastrukture, ki jih povzročajo preobremenjena tirna vozila.
(2)Zaradi omejene hitrosti, lažjega zajemanja in prenašanja podatkov se naprave za zaznavanje prekoračitve osne obremenitve lahko vgradijo na stranske postajne tire.
(3)Naprave morajo informacije o zaznanih preobremenitvah v obliki alarmov prenašati na operativna delovna mesta izvršilnih železniških delavcev upravljavca, ki so usposobljeni za zaustavitev vlaka in ustrezno ukrepanje, kot je opredeljeno v okviru SVU.
(1)Sistem SCADA (Supervisory Control and Data Aquisition) je sistem za nadzor, kontrolo in urejanje podatkov.
(2)Sistem SCADA je namenjen krmiljenju in nadzoru naprav na železniški infrastrukturi, ki imajo varnostno relevantne lastnosti.
(3)Sistem SCADA je sestavljen iz nadzornega in lokalnega nivoja. Nadzorni nivo sistema SCADA predstavljajo delovne postaje in strežniki, ki so med seboj povezani preko LAN omrežja in delujejo v vroči redundanci, kar pomeni, da ob izpadu primarnega strežnika njegovo vlogo prevzame redundantni strežnik. Lokalni nivo predstavljajo lokalne postaje, katerih naloga je, da:
- komunicirajo z zunanjimi sistemi,
- krmilijo in nadzorujejo zunanje sisteme,
- posredujejo podatke o stanju priključenih naprav na nadzorni nivo sistema SCADA in
- izvajajo lokalne krmilne sekvence.
(4)Sistem SCADA mora prenašati informacije statusov varnostno nerelevantnih naprav na delovna mesta prometnikov ali progovnega prometnika, ki so usposobljeni za ustrezno ukrepanje, kot je opredeljeno v SVU.
(5)V primeru izpada komunikacije med nadzornim in lokalnim nivojem morajo naprave sistema SCADA na lokalnem nivoju nadaljevati z delovanjem, glede na lokalne krmilne sekvence za vse zunanje naprave, priključene na SCADA.
(1)Naprave za gretje kretnic se vgrajujejo v kretnice v skladu s pravilnikom, ki ureja zgornji ustroj železniških prog.
(2)Ogrevanje kretnic se krmili ročno in/ali s pomočjo vremenske postaje, ki je nameščena lokalno na postaji. Ogrevanje kretnic se nadzoruje lokalno na postaji ali pa iz centra za vodenje prometa.
(3)Z napravami za ogrevanje kretnic morajo biti opremljene vse kretnice z električnim pogonom.
(4)Gretje kretnic se zagotavlja s plinskim ali električnim načinom ogrevanja.
(5)Možen električni priključek je lahko ENP, dizel agregat ali javno električno omrežje.
(6)Pri gradnji in nadgradnji gretja kretnic je treba zagotoviti električni način ogrevanja kretnic z najugodnejšim energetskim priključkom.
(1)Ranžirne postaje so postaje za ranžiranje vlakov, kot je opredeljeno v pravilniku, ki ureja železniški promet. Vlak se lahko ranžira na drči.
(2)Premikalni (drčni) del je varnostna naprava s posebnimi pogoji, ki omogoča hitro in varno ranžiranje vlakov. Kretnice morajo biti opremljene s prestavljivimi pogoni, ki omogočajo prestavljanje kretnic v času krajšem od dveh sekund. Tiri, namenjeni za ranžiranje, morajo biti opremljeni z napravami za javljanje prostosti.
(3)Naprava za ranžiranje vlakov na drči mora imeti vmesnike za:
- hidravlično centralo, ki upravlja s hidravličnimi zavorami na drči;
- napravo za javljanje proste dolžine ranžirnih tirov;
- napravo, ki omogoča načrtovanje ranžiranja.
(4)Varnostna naprava iz prejšnjega odstavka je sestavljena iz skupine naprav, ki zagotavljajo varnost odvijanja določenega procesa na osnovi standardov, ki so navedeni v prilogi 1 tega pravilnika.
(5)Uvozni in izvozni del ranžirne postaje mora ustrezati pogojem zavarovanja postaje.
(1)Javljalniki nevarnosti so naprave, ki se v primeru nevarnosti vključijo avtomatično.
(2)Javljalniki nevarnosti se nahajajo na nevarnih mestih ob progi.
(3)Opozorilni signali javljalnikov nevarnosti so nameščeni ob progi in opozarjajo na nevarnosti na progi.
(4)Signali javljalnikov so pritrjeni na vsakem drugem stebru voznega omrežja ali na posebnih stebrih vzdolž celotnega nevarnega mesta. Signali javljalnikov so izvedeni z rdečo lučjo z vrtljivimi zaslonkami ali utripajočo rdečo lučjo, ki svetijo le v primeru, ko naprave za javljanje nevarnosti registrirajo nevarnost za nadaljnjo vožnjo.
(5)Javljalniki nevarnosti prenašajo informacije o zaznanih nevarnostih v obliki alarmov na operativna delovna mesta, ki so usposobljena za pravočasno ustavitev vlaka. V zvezi z ostalimi postopki se morajo upoštevati določbe pravilnika, ki ureja železniški promet.
(1)Projektirajo se lahko samo elektronske SVn, ki vsebujejo komponente interoperabilnosti, za katere je izdana ES izjava o skladnosti ali primernosti.
(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko projektirajo elektrorelejne in elektronske SVn, ki niso komponente interoperabilnosti, če imajo dokazila o skladnosti v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. Za te SVn mora biti izveden postopek preverjanja združljivosti komponent, ki ga izvede upravljavec na stroške lastnika.
(3)Pri projektiranju elektronskih in elektrorelejnih SVn se morajo uporabljati enotne TS-Z za vsako progo JŽI.
(4)Vsako SVn je treba projektirati skladno z zahtevami, navedenimi v tem členu, določbami SIST EN standardov in TS-Z, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti sestavnih delov SVn z zahtevami tega pravilnika, obveznimi objavami UIC ali TSI.
(1)Pri projektiranju elektronskih SVn je treba upoštevati: a) pri signalnem znaku za previdno vožnjo:
- da je zagotovljena čelna zaščita,
- da je zagotovljena preprečitev prestavitve kretnic v smeri proti ostricam v vozni poti,
- preverjanje preostalih manjkajočih pogojev za vlakovno vožnjo; b) signalni znak za previdno vožnjo tudi na prostornih signalih; c) omogočanje avtomatskega vodenja vlakov v SVn in CVP; d) protokoliranje dogodkov in e) enotno obliko tirne slike, simbolov in način dela na delovnem mestu progovnega prometnika ali prometnika, skladno s TS-Z.
(1)Pri projektiranju SVn je treba izpolnjevati zahtevane pogoje varnostnega nivoja SIL in RAM lastnosti, ki so opredeljene v standardih iz skupine SIST EN 50126.
(2)Varnostni nivo, ogroženost in rizičnost določi upravljavec v okviru SVU.
(3)Pri določitvi varnostnega nivoja, ogroženosti in rizičnosti je treba ravnati v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 352/2009 z dne 24. aprila 2009 o sprejetju skupne varnostne metode za ovrednotenje in oceno tveganja iz člena 6(3)(a) Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 108 z dne 29. 4. 2009, str. 4).
(1)Pri SVn, ki delujejo na principu vodenja prometa na prometnih mestih iz CVP, je treba zagotoviti redundančne informacijske prenosne poti, ki morajo biti fizično podvojene, po različnih poteh, in sicer:
- med SVn na prometnih mestih in CVP,
- med SVn, RBC in CVP,
- med CVP in RBC in
- med RBC in RBC.
(2)Naprave za prenos podatkov morajo ustrezati vrednostim iz specifikacij, zahtevam, opredeljenim v RAMS za posamezno progo, in SIST EN standardom za področje prenosa podatkov za SVn, skladno s standardom SIST EN 50159-1 in SIST EN 50159-2.
(1)Za SVn, ki zagotavljajo interoperabilnost, morata biti gradnja in nadgradnja usklajeni s TSI.
(2)Gradnja SVn je izvedba del, s katerimi se zgradijo nove SVn v okviru železniškega podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija.
(3)Nadgradnja SVn je večja sprememba SVn, ki izboljša celotno delovanje železniškega podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija.
(4)Obnova SVn je večje obnovitveno delo na SVn, s katerim se ne spreminja celotno delovanje SVn. Z obnovo SVn se izboljša delovanje železniškega podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija.
V zvezi z nadzorom nad gradnjo, nadgradnjo in obnovo SVn se poleg določb tega pravilnika uporabljajo tudi določbe zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu, zakona, ki ureja graditev objektov, na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov in pravilnika, ki ureja vzdrževanje podsistemov.
(1)Pri nadgradnji ali obnovi SVn na progah in postajah, na katerih se opravlja promet, mora biti od izključitve SVn do ponovne vključitve SVn v poskusno ali redno obratovanje izvedeno vmesno zavarovanje.
(2)Za vmesno zavarovanje mora biti s strani izvajalca del izdelan izvedbeni načrt, ki ga mora potrditi upravljavec.
(3)Vmesno zavarovanje ne sme trajati več kot tri mesece na glavni progi in ne več kot šest mesecev na regionalni progi, z možnostjo enkratnega podaljšanja.
(4)Vmesno zavarovanje mora biti izvedeno z elektrorelejno ali elektronsko SVn.
(5)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se lahko vmesno zavarovanje izvede s kombinacijo elektrorelejne in obstoječe mehanske SVn. V tem primeru mora biti ta sistem zavarovanja povezan s ključevno elektrorelejno odvisnostjo na obstoječi sistem zavarovanja.
Z vzdrževanjem SVn se mora zagotavljati:
- zanesljivo delovanje SVn v njihovi življenjski dobi,
- zmanjševanje števila napak,
- najvišja mogoča raven razpoložljivosti SVn, ki je opredeljena s SIL in RAM,
- odprava napak v rokih, ki jih določa ta pravilnik in
- podaljševanje življenjske dobe SVn.
Določbe iz prejšnjega člena se zagotavljajo:
- z vzdrževanjem, ki obsega preventivno in korektivno vzdrževanje in vključuje vsa dela, s katerimi se zagotavlja nemoteno, zanesljivo, neprekinjeno in kakovostno delovanje posameznih SVn; v vzdrževanje sodijo tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, nadzor nad SVn, vodenje evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov SVn in
- z odpravo motenj in napak.
(1)Vzdrževalna dela se morajo načrtovati in izvajati tako, da ni ogrožena varnost železniškega prometa in da ni moten tehnološki proces izvajanja železniškega prometa in drugih poslovnih funkcij.
(2)Če vzdrževalnih del ni mogoče organizirati v skladu s prejšnjim odstavkom, mora upravljavec vzdrževanje SVn urediti znotraj SVU. Delo je treba načrtovati ter izvajati v času:
- zapor zaradi del na drugih objektih ali napravah,
- manjše prometne obremenitve ali
- presledkov med vožnjami vlakov.
(3)V primeru, da vzdrževalnih posegov ni mogoče izvajati na način, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se SVn izloči iz obratovanja v času vzdrževanja. Pri tem mora upravljavec zagotoviti varno odvijanje prometa. Varno odvijanje prometa se zagotovi z napravami in z ustreznim načinom vodenja prometa, kot je opredeljeno v SVU.
(1)Z dnem prevzema naprave in dokumentacije o vzdrževanju, upravljavec prevzema vso skrb zanjo in je odgovoren za njeno popolnost in ažurnost.
(2)V dokumentacijo iz prejšnjega odstavka se morajo sprotno vpisovati vsa opravljena dela na napravah.
(3)Vodenje, ažuriranje, hranjenje in spremljanje sprememb v tehnični dokumentaciji se opravlja v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(1)Upravljavec mora do začetka zimskega obdobja preveriti delovanje SVn ter odpraviti ugotovljene motnje in napake na dopolnilnih napravah SVn, kot je to opredeljeno v SVU.
(2)Upravljavec mora upoštevati tudi določbe pravilnika, ki ureja železniški promet.
(1)Upravljavec mora razpolagati z/s:
- usposobljenim osebjem, kot je opredeljeno v 34. členu tega pravilnika,
- prostori,
- orodjem in merilno opremo,
- rezervnimi deli in materialom ter
- delovnimi zaščitnimi sredstvi.
(2)Upravljavec lahko za posamezna vzdrževalna dela najame usposobljenega zunanjega izvajalca del. Upravljavec mora v tem primeru izvajati stalni nadzor in je odgovoren za ohranjanje varnosti v železniškem prometu.
(1)Upravljavec mora imeti osebje, ki je strokovno usposobljeno za vzdrževanje posamezne vrste SVn.
(2)Izvršilni železniški delavci za vzdrževanje SVn morajo izpolnjevati pogoje, določene s tem pravilnikom, predpisom, ki ureja delovna mesta izvršilnih železniških delavcev, predpisom, ki ureja strokovno usposobljenost izvršilnih železniških delavcev, ter predpisom, ki ureja postopke preverjanja duševne in telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev.
(3)Ne glede na prejšnji odstavek morajo delavci, ki niso izvršilni železniški delavci, izpolnjevati pogoje, ki so opredeljeni v SVU.
(1)Preventivno vzdrževanje se za naprave v njihovi življenjski dobi zagotavlja z rednimi meritvami, nadzorom in obdobnimi pregledi.
(2)Glede na tehnične možnosti posamezne SVn se lahko le-te nadzirajo tudi z daljinskim sistemom nadzora.
(3)SVn se morajo pregledati v rednih obdobjih, določenih v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Če je proizvajalec priporočil pogostejše preglede, se to opredeli v navodilu za vzdrževanje za konkretni tip SVn. V okviru SVU upravljavec z navodilom podrobno določi način in pogostost izvajanja nadzora SVn, način izvajanja rednega vzdrževanja ter izvajalce del in njihove odgovornosti.
(4)Za vodenje evidence o opravljenih pregledih je odgovoren upravljavec SVn.
(1)O SVn se mora voditi evidenca o pregledih, izvajanju del, ugotovljenih napakah in motnjah ter njihovi odpravi.
(2)Za SVn in njen sestavni del mora upravljavec izdelati EML. EML je osnova za preventivno vzdrževanje, smiselno pa se razen terminskih rokov uporablja tudi za obnove in nadgradnje. Vsak EML mora vsebovati podatke o lokaciji in vrsti naprave ter datum in podpis izvajalca del. Podrobno vsebino EML določi upravljavec v okviru SVU.
(3)Evidenca o spremljanju del, vseh posegih, spremembah, motnjah in napakah SVn se izvaja kot zapis v datoteko zgodovine dogodkov na elektronskem mediju.
(4)V primeru, da ni omogočen elektronski medij, se evidenca vodi v knjigi spremljanja del in pregledov, ki se nahaja pri napravi.
(5)Za vodenje evidenc iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena je odgovoren upravljavec.
Po izteku predvidene življenjske dobe naprave, kakršno predvidi proizvajalec, se mora vzdrževanje opravljati:
- s pogostejšimi pregledi,
- z zamenjavo delov naprav.
(1)Dostop do SVn mora biti omogočen pooblaščenim osebam upravljavca, drugim osebam pa le ob prisotnosti pooblaščenih oseb upravljavca.
(2)Dostop nepooblaščenim osebam se fizično onemogoči.
(3)Ob projektiranju novih prostorov in ob nadgradnji obstoječih prostorov za SVn se uporabi tehnična rešitev s centralnim sistemom spremljanja kontrole dostopov.
(4)Ostale pogoje dostopa do prostorov za SVn določi upravljavec v okviru SVU.
(1)V primeru ugotovljene in javljene napake mora upravljavec nemudoma začeti z aktivnostmi za njeno odpravo.
(2)V primeru ugotovljene in javljene motnje se aktivnosti za njeno odpravo lahko začnejo takrat, ko je to z vidika optimalne izrabe virov upravljavca najbolj primerno. Rok začetka odpravljanja motnje ne sme biti daljši od 72 ur.
(3)Načini odprave napak in motenj so določeni v SVU.
(4)Pri odpravi imajo napake prednost pred motnjami.
(5)Uporabniki SVn morajo javiti napake na način in po postopku, ki je določen v podzakonskih predpisih, izdanih na podlagi zakona, ki ureja varnost železniškega prometa, in po postopku, ki ga določi upravljavec.
(6)Vse javljene napake morajo biti ustrezno registrirane v skladu z načini sporazumevanja, ki so določeni v podzakonskih predpisih, ki urejajo železniški promet. Ustrezno registrirana napaka se šteje kot dokazno sporočena napaka.
(7)Napake, ki se sporočajo po faksu ali elektronski pošti, se štejejo kot dokazno sporočene. Pošiljatelj sporočila o napaki mora v tem primeru poleg dokumenta, s katerim obvešča o napaki, shraniti tudi dokument, ki potrjuje uspešno oddajo sporočila.
(8)Upravljavec mora voditi evidenco sprejetih obvestil o motnjah in napakah ter njihovi odpravi.
(1)Od trenutka, ko je bila v skladu s prejšnjim členom napaka javljena, pa do trenutka, ko je napaka odpravljena, mora preteči čim manj časa in ta ne sme presegati:
- tri ure na glavnih progah;
- šest ur na regionalnih progah.
(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se ob napakah, ki so posledica naravnih nesreč, izrednih dogodkov, atmosferskih praznjenj ali drugih izrednih situacij, roki za odpravo napak podaljšajo glede na obsežnost posledice napake.
(1)Napaka se šteje za odpravljeno, ko naprava deluje in je o tem obveščen uporabnik. Za posredovanje sporočila o odpravi napake uporabniku se smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja železniški promet.
(2)Upravljavec v okviru SVU podrobno določi postopek sporočanja v zvezi z nastankom in odpravo napake na SVn.
(1)Upravljavec mora o vseh ugotovljenih in sporočenih motnjah in napakah voditi evidenco.
(2)Evidenca mora obsegati:
- datum in čas nastanka motnje ali napake,
- datum in čas prejema obvestila ali datum in čas ugotovitve motnje ali napake,
- lokacijo, kjer je motnja ali napaka nastala (postaja, kilometrski položaj proge),
- vrsto SVn, na katerem je motnja ali napaka nastala,
- vzrok nastanka motnje ali napake,
- opis motnje ali napake in
- datum in čas odprave (nastale motnje ali napake).
Do izdaje aktov s področja železniških SVn, ki jih izda upravljavec v okviru SVU, se še naprej uporabljajo obstoječi akti upravljavca, v kolikor niso v nasprotju s tem pravilnikom.
Do objave seznama SIST EN standardov in TS-Z iz 4. člena tega pravilnika, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti SVn, z zahtevami tega pravilnika, se za skladne štejejo tisti sestavni deli SVn, ki izpolnjujejo najmanj takšne tehnične zahteve, kot so določene v prilogi 1 tega pravilnika in Odredbi o zahtevah, katerim morajo ustrezati postroji, objekti, naprave in oprema železniške proge ter železniška vozila, naprave in oprema, ki se vgrajujejo v ta vozila (Uradni list RS, št. 76/95), v kolikor niso v nasprotju s tem pravilnikom.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati:
- Pravilnik o vzdrževanju signalnovarnostnih naprav (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/73,4-5/75, 8/78, 8/84 in 4/85);
- Splošni tehnični predpisi za relejne postajne signalnovarnostne naprave (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/58, 12/65, 5/67 in 8/72);
- Tehnični pogoji za dobavo in vgradnjo signalnovarnostne in telekomunikacijske opreme na magistralnih progah JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 13/66, 8/71 in 8/72);
- Navodilo za uporabo, vgradnjo, preizkušanje in vzdrževanje progovnih AS naprav na progah JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/75 in 7/78).
Projekti, katerih izdelava projektne dokumentacije je bila naročena pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika.
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-190/2010/31-0006739 Ljubljana, dne 22. oktobra 2010 EVA 2009-2411-0001 dr. Patrick Vlačič l.r. Minister za promet Priloga 1: Seznam standardov Priloga 2: Periodika pregledov SVn Priloga 3: Aktivnost tirnega magneta v povezavi s signalnim znakom