60. člen ZUTD

Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da tožnik za dopolnjeno zavarovalno dobo v Nemčiji, ki jo želi uveljaviti v obnovitvenem postopku, ni vedel že pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, to je pri izdaji odločbe z dne 27. 11. 2019. Tožnik je ob vložitvi zahteve z dne 21. 10. 2019 za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo vedel, da je bil predhodno zavarovan tudi pri nemškem nosilcu zavarovanja. Vendar te dobe v postopku priznanja te pravice ni uveljavljal in je celo izjavil, da bo podatke na obrazcu U1 pridobil sam. Zato je edino pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pogoji iz drugega odstavka 261. člena ZUP niso izpolnjeni. Skladno s citirano določbo sme namreč stranka predlagati obnovo postopka le, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde teh okoliščin ni mogla navesti. Pri tem pa ni relevantno, zakaj določenih dejstev ter okoliščin ni mogla navesti oziroma jih ni navedla.

Ob izpostavljenih prepričljivih dejanskih ugotovitvah, odločilnih za rešitev zadeve, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za prenehanje pravice do priznanega nadomestila za brezposelnost, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče soglaša z materialnim stališčem sodišča prve stopnje (11. tč. obrazložitve), da je namen 5. odstavka 67. člena ZUTD, da se za vse primere, ko so zavarovanci upravičeni do denarnega nadomestila zagotovi seznanjenost Zavoda o pridobivanju dohodka iz dela ne glede na višino. Izguba pravice do nadomestila zaradi zamude 8-dnevnega roka pri obveščanju Zavoda o podlagi izplačila iz 5. odstavka 67. člena ZUTD bi pomenila nesorazmerni poseg v pravico do socialne varnosti iz 3. člena ZUTD. Tudi sicer 8-dnevni rok iz 5. odstavka glede na celotno vsebino 67. člena ZUTD, ki ureja zmanjšanje denarne dajatve in ne izgubo pravic, ne more biti prekluzivne narave. Drugačna interpretacija bi pomenila popolno izvotlitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost in posledično ustavno zagotovljene pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, ko zavarovanci brezposelni postanejo brez svoje krivde ali proti njiho

Po prehodni določbi 2. odstavka 180. člena ZUTD zavarovanec, ki je pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe tega zakona, zadrži te pravice v obsegu in trajanju po določbah ZZZPB. V 2. odstavku 180. člena ZUTD je nadalje eksplicitno določeno, da se zadržanje teh pravic nanaša na pravico do denarnega nadomestila, ki je zavarovanec, mlajši od 50 let, ni v celoti izkoristil zaradi njenega prenehanja brez volje ali krivde zavarovanca. Prehodno določbo 2. odstavka 180. člena ZUTD je zaradi načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS mogoče pravilno razlagati in uporabljati le v smislu 70. člena ZUTD. Za neizkoriščeni del denarnega nadomestila po ZZZPB namreč lahko velja le enako, kot velja za neizkoriščeni del denarnega nadomestila po ZUTD. Pomeni, da se neizkoriščeni del pravice po ZZZPB lahko uveljavi, če je ta daljši od nove pravice po ZUTD in če je izbira pisna.

Ob upoštevanju, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, da je bil tožnik starejši od 55 let varovana kategorija po 114. členu ZDR in ni uveljavil sodnega varstva ali arbitražne odločitve v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in minimalnih pogojev za upokojitev ne bi izpolnil do 14. 1. 2015, ko bi se izteklo obdobje 25-ih mesecev, temveč šele 15. 11. 2015, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.

Zavarovalna doba po 14. točki 5. člena ZUTD predstavlja obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače. V zavarovalno dobo, ki se upošteva pri določanju dolžine prejemanja denarnega nadomestila, se upošteva obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti. To pomeni, da se pri priznanju nadomestila za primer brezposelnosti doba, za katero prispevki za primer brezposelnosti niso bili plačani, ne more upoštevati. Tožnica je dosegla 26 let, 4 mesecev in 5 dni zavarovalne dobe. Z upoštevanjem časa, ko je bila predhodno prijavljena na Zavodu za zaposlovanje RS kot brezposelna oseba ter hkrati prejemala denarno nadomestilo, pa skupaj 31 let, 7 mesecev in 6 dni. Tožnica ne dosega skupno 35 let zavarovalne dobe in s tem pogoja, določenega v drugem odstavku 69. člena ZUTD, da bi se ji pri odmeri nadomestila za primer brezposelnosti upoštevala celotna zavarovalna doba in ne le čas zadnjega zavarovanja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala odpravo upravnih odločb tožene stranke in vrnitev za

Po 15. točki 5. člena ZUTD nastane zavarovalno razmerje na podlagi tega zakona s vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, oziroma s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti in s plačilom prispevkov za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače. Pri tožniku je tako zavarovalno razmerje trajalo, glede na to, da je opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik, na navedeni podlagi od vpisa v Poslovni register Slovenije (dne 3. 4. 1995) do izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije (dne 21. 7. 2012). Tožnik je torej izpolnil pogoj iz prvega odstavka 59. člena ZUTD, ki določa, da lahko pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, zato je upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti od 22. 7. 2012 dalje. Plačilo prispevkov za dva meseca po izdaji prvostopenjske odločbe v obravnavani zadevi še ne pomeni, da je tožnik pravico do denarnega nadomestila izgubil. Plačani prispevki so pogoj za samo realizacijo pravice do denarnega nadomestila. Obseg in pla

Ker bi se tožnik kot starejši delavec ob upoštevanju dodane dobe lahko upokojil v času upravičenosti do denarnega nadomestila in je bila tudi njegova volja, da se upokoji ob upoštevanju dodane dobe, ni užival posebnega varstva pred odpovedjo. Posledično ni bilo pogojev za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne gre za primer iz osme alineje drugega odstavka 63. člena ZUTD. Zato je tožena stranka neutemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

Pri tolmačenju pojma „izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine“ v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZDR in prvo alinejo drugega odstavka te zakonske določbe ni mogoče upoštevati tudi dodane dobe iz 193. člena ZPIZ-1.