22. člen ZSVarPre
(priložnostni dohodki)
(1)Priložnostni dohodki prejeti v obdobju iz 20. člena tega zakona se upoštevajo samo v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.
(2)Priložnostni dohodki po tem zakonu so dohodki, ki jih je upravičenec v obdobju iz 20. člena tega zakona prejel za opravljeno delo največ dvakrat, dohodki iz naslova dela preko študentskega servisa in dohodki iz naslova dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravlja le v omejenem obsegu ur na letni ravni in od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost.
- UPRS Sodba I U 1784/2018-9Upravno sodišče RS · 2018
Tožnik navaja, da je v relevantnem obdobju ostal brez rednega periodičnega dohodka, nekateri od dohodkov, ki jih je upoštevala toženka, pa da se ne nanašajo na relevantno obdobje oziroma imajo glede na tožbene navedbe naravo priložnostnih ali občasnih dohodkov. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se toženka do teh okoliščin, ki utegnejo biti po navedeni zakonski ureditvi odločilnega pomena za odločitev v zadevi, kakorkoli opredelila oziroma da bi jih sploh ugotavljala, iz upravnega spisa pa tudi ne izhaja, da bi tožniku kakorkoli omogočila, da se opredeli glede narave ugotovljenih dohodkov.
- UPRS Sodba I U 1480/2018-6Upravno sodišče RS · 2018
V konkretnem primeru gre za vprašanje interpretacije drugega odstavka 21. člena ZSVarPre. Ključno vprašanje je, kako je treba razumeti besedno zvezo ''šele začel prejemati periodični dohodek''. Glede na jezikovno razlago in teleološko razlago, ki kaže na namen zakona, sodišče meni, da je navedeno besedno zvezo moč razlagati tako, da je ključen tisti trenutek, ko je prosilec dejansko (šele) začel prejemati periodični dohodek, čeprav je samo pravico do prejemanja tega dohodka lahko pridobil že pred tem. Odločilen je torej trenutek, ko je prosilec dejansko prejel finančna sredstva, ne pa trenutek, ko je bil do njih upravičen.
- VDSS Sodba Psp 100/2018Višje delovno in socialno sodišče · 2018
Pritožbeno sodišče je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da kljub temu, da je za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 10. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1784/2018-9Upravno sodišče RS · 25. 10. 2018
Tožnik navaja, da je v relevantnem obdobju ostal brez rednega periodičnega dohodka, nekateri od dohodkov, ki jih je upoštevala toženka, pa da se ne nanašajo na relevantno obdobje oziroma imajo glede na tožbene navedbe naravo priložnostnih ali občasnih dohodkov. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se toženka do teh okoliščin, ki utegnejo biti po navedeni zakonski ureditvi odločilnega pomena za odločitev v zadevi, kakorkoli opredelila oziroma da bi jih sploh ugotavljala, iz upravnega spisa pa tudi ne izhaja, da bi tožniku kakorkoli omogočila, da se opredeli glede narave ugotovljenih dohodkov.
- UPRS Sodba I U 1480/2018-6Upravno sodišče RS · 20. 7. 2018
V konkretnem primeru gre za vprašanje interpretacije drugega odstavka 21. člena ZSVarPre. Ključno vprašanje je, kako je treba razumeti besedno zvezo ''šele začel prejemati periodični dohodek''. Glede na jezikovno razlago in teleološko razlago, ki kaže na namen zakona, sodišče meni, da je navedeno besedno zvezo moč razlagati tako, da je ključen tisti trenutek, ko je prosilec dejansko (šele) začel prejemati periodični dohodek, čeprav je samo pravico do prejemanja tega dohodka lahko pridobil že pred tem. Odločilen je torej trenutek, ko je prosilec dejansko prejel finančna sredstva, ne pa trenutek, ko je bil do njih upravičen.
- VDSS Sodba Psp 100/2018Višje delovno in socialno sodišče · 24. 5. 2018
Pritožbeno sodišče je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da kljub temu, da je za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.
- UPRS sodba II U 97/2017Upravno sodišče RS · 12. 4. 2017
Tožena stranka regresa in prejemkov preko študentskega servisa ni upoštevala v višini, kot to določata 22. oz. 23. člen ZSVarPre. V posledici materialno pravno napačne uporabe citiranih določb je zato nepravilen tudi izračun, na podlagi katerega je zaključila, da je glede na dohodke tožeča stranka dolžna povrniti stroške brezplačne pravne pomoči.
- UPRS Sodba I U 456/2017-9Upravno sodišče RS · 11. 4. 2017
Določbe 14. člena ZBPP o uporabi zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, ne gre interpretirati na način, da je s tem mišljen le en akt v formalnem pogledu oziroma le ZSVarPre. Nasprotno, s tem je mišljen vsak zakon oziroma predpis, ki ureja socialnovarstvene prejemke, to pa je po veljavni ureditvi poleg ZSVarPre med drugim tudi ZUPJS. Tožnica organu za BPP ni pojasnila, za kakšen priliv na njen bančni račun je šlo v primeru spornega nakazila, kar je bila sicer pozvana. To pomeni, da je organ za BPP razpolagal z nekaterimi podatki za ugotovitev materialnega položaja tožnice, ne pa z vsemi, za katere je menil, da jih potrebuje za odločitev. Tudi v takem položaju pa je bil, če je v zadevi odločal, zavezan spoštovati načeli materialne resnice v smislu 8. člena ZUP in proste presoje dokazov v smislu 10. člena ZUP ter 214. člen ZUP, ki določa, katere sestavine (razloge) mora obrazložitev odločbe vsebovati.