UPRS sodba IV U 200/2013

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1318/2013 z dne 5. 7. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči A.A. (tožnica v tem sporu) kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi navaja, da je prosilka dne 4. 7. 2013 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s prizidkom brez soglasja. Navaja določbe člena 13 Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa objektivni, finančni zakonski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Minimalni dohodek od 1. januarja 2013 dalje znaša 261,56 EUR, kar se presoja v skladu s 14. členom ZBPP in smiselno uporabo določb 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. ter prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Določba 12. člena ZSVarPre določa, kaj se šteje v lastni dohodek prosilca. 20. člen določa, da se kot lastni dohodek upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo oziroma družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Prosilka je prejela pokojnino v mesečnem znesku 476,48 EUR, ter dodatek za pomoč in postrežbo v mesečni višini 146,06 EUR. Prosilkin mož je upokojen in prejema pokojnino v povprečni mesečni višini 424,31 EUR. Povprečni mesečni dohodek za zadnje tri mesece pred dnem vložitve prošnje za družinskega člana prosilke tako znaša 523,67 EUR in presega z zakonom določen cenzus, ki znaša 523,12 EUR na osebo. Ker prosilka ne izpolnjuje subjektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožena stranka ni ugotavljala izpolnitve še nadaljnjega, kumulativno določenega objektivnega pogoja po določbi 24. člena ZBPP.

2Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja okoliščine, ki se nanašajo na gradnjo sosedovega prizidka in dokaze v zvezi s tem, kar pa sodišče v sodbo ne povzema. V nadaljevanju še podrobno opisuje vse civilne in inšpekcijske postopke ter prekrškovne postopke, ki so nastali iz teh sosedskih sporov. Smiselno predlaga, da se njeni tožbi ugodi, in da se ji v postopku brezplačne pravne pomoči dodeli odvetnik B.B. v C.

3Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4Tožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, da so tožničini dohodki, v katere je tožena stranka vštela tudi mesečni znesek dodatka za pomoč in postrežbo, v času treh mesecev pred dnem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, presegli dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka v višini 523,12 EUR. Tako tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

6Pravno podlago za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine v skladu s 14. členom ZBPP, po sprejemu ZSVarPre, predstavljajo določbe tega zakona, to je v spornem primeru 12. člen, ki določa, kateri dohodki in prejemki se štejejo v lastni dohodek. Iz 1. točke prvega odstavka tega člena izhaja, da se v lastni dohodek štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, kar pomeni, da je skladno s to določbo tožena stranka dolžna kot tožničin lastni dohodek upoštevati znesek pokojnine v višini 476,48 EUR. Dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga mesečno prejema tožnica (to potrjuje potrdilo ZPIZ z dne 1. 7. 2013), je mesečni denarni prejemek, ki ga po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da gre za prejemek, ki ga določba 12. člena ZSVarPre izrecno ne šteje kot prejemek, ki se všteva v lastni dohodek. Glede na to, je treba še ugotoviti ali gre za obdavčljivi denarni prejemek na podlagi 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre. Iz določb 23. člena Zakona o dohodnini (dalje ZDoh-2) izhaja, da se dohodnina ne plača od dohodkov iz naslova dohodkov iz obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanje, ki so našteti v tej določbi, med drugim tudi od dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (4. točka ZDoh-2), kar pomeni, da spornega prejemka ni mogoče uvrstiti med prejemke iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre.

7Glede na navedeno, je tožena stranka v višino tožničinega lastnega dohodka v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo tožbe, nepravilno štela tudi znesek dodatka za pomoč in postrežbo v mesečni višini 146,06 EUR, ne da bi ugotovila, ali je ta znesek sploh dolžna upoštevati.

8V ponovnem postopku bo tožena stranka v povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, upoštevala zgolj pokojninske prejemke tožnice in njenega moža, brez dodatka za pomoč in postrežbo in na podlagi njenih seštevkov in zgoraj navedenih zakonskih določb presodila, ali tožnica izpolnjuje ob upoštevanju še ostalih finančnih pogojev, navedeni subjektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po presoji tega pogoja bo tožena stranka še presojala, ali tožnica izpolnjuje tudi objektivni pogoj, to je verjetnost izgleda za uspeh, ki ga določa 24. člen ZBPP.

9Ker so bili materialni predpisi nepravilno uporabljeni, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo v skladu z določbo tretjega odstavka tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.