VSL sklep I Ip 167/2016

Pritožba upnika zoper sklep z dne 13. 10. 2015 se zavrne in se sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo, saj je ugotovilo, da upnik v konkretnem izvršilnem postopku ni pridobil ločitvene pravice do začetka postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.

2Zoper sklep je upnik vložil pravočasno pritožbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe pravil postopka. Navaja, da je naslovno sodišče postopek ustavilo, pri čemer je bil izpodbijani sklep izdan dne 13. 10. 2015, stečajni postopek, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep, pa se je končal s sklepom z dne 12. 10. 2015. Ob izdaji izpodbijanega sklepa torej dolžnica ni bila v postopku osebnega stečaja, saj je bil le-ta že zaključen. Posledično podlaga za ustavitev postopka ni bila podana. Ustavitev izvršilnega postopka pa ni utemeljena niti vsebinsko, saj je bil dolžnici zavrnjen predlog za odpust obveznosti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

5Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS št. 126/2007 s spremembami, ZFPPIPP) v 132. členu določa vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja. Po 1. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP sodišče, če v postopku izvršbe ali zavarovanja upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka. Ustavitev postopka nastopi z nastankom pravnega dejstva začetka stečajnega postopka, izvršilno sodišče pa izda samo ugotovitveni sklep o ustavitvi izvršilnega postopka.(1) Navedeno pomeni, da ustavitev postopka nastopi že po zakonu oziroma se izvršba ustavi po sili zakona (ex lege). Sklep o ustavitvi, ki ga sodišče izda po tem, ko ugotovi, da upnik v izvršilnem postopku ni pridobil ločitvene pravice, je le deklaratorne in ne konstitutivne narave. Glede na samo dikcijo zakona bi bila sicer možna tudi (besedna) razlaga, da sklep ni ugotovitvene narave, vendar takšna razlaga ne bi bila logična glede na ureditev v prehodni določbi 90. člena novele ZFPPIPP-C, po kateri je moralo izvršilno sodišče, če je v postopku izvršbe ali zavarovanja ob uveljavitvi omenjene novele obstajal položaj iz 1. točke tretjega odstavka 132. člena zakona, kot se je spreminjal prav s to novelo, v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati sklep, s katerim je ugotovilo, da je izvršilni postopek ustavljen. Namen omenjene prehodne določbe ni bil v določitvi drugačne pravne posledice za izvršilne postopke, ki so pričeli teči že pred novelo ZFPPIPP-C, temveč v tem, da so sodišča morala kar najhitreje (v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona) ugotoviti ustavitev izvršilnih postopkov. Iz dikcije prehodne določbe je tako še bolj jasno izhajala ugotovitvena narava takšnega sklepa, ne obstaja pa niti noben razumen razlog, ki bi izhajal iz narave stvari, za različno interpretacijo pravnih posledic stečajnega postopka na izvršilni postopek zgolj na podlagi tega, kdaj se je določen izvršilni postopek začel oziroma za razlikovanje med upniki glede na to, kdaj so sprožili izvršilni postopek (splošno načelo enakosti iz 14. člena Ustave Republike Slovenije). Ker je do ustavitve konkretnega postopka torej prišlo že po samem zakonu, ga ne glede na končanje postopka osebnega stečaja ni več mogoče nadaljevati. Na navedeno ne vpliva niti dejstvo, da je bil tudi sam ugotovitveni sklep izdan po zaključku postopka osebnega stečaja in da dolžnica v njem ni dosegla odpusta obveznosti. Postopka, ki se je ustavil po sili zakona, namreč v nobenem primeru ni mogoče več nadaljevati.

6Glede na navedeno pritožba upnika ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Zaradi navedenega je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------

Op. št. (1): Nina Plavšak, Nova pravila o razmerju med izvršilnim postopkom in postopkom zaradi insolventnosti ter druge pomembnejše novosti, Podjetje in delo, 2010, št. 6-7, str. 1231.