Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-C)

V Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/90 in 59/09) se v 4. členu črta 6. točka. Sedanji 7. in 8. točka postaneta 6. in 7. točka.

V napovednem stavku četrtega odstavka 14. člena se besedilo »pravna oseba postala trajneje nelikvidna« nadomesti z besedilom »pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden«.

V drugem odstavku 21. člena se črta besedilo »davkov in«.

V prvem odstavku 22. člena se na koncu 2. točke črta beseda »in«, na koncu 3. točke pika nadomesti z vejico in doda beseda »in« ter doda nova 4. točka, ki se glasi: »4. pravica lastnika blaga državnih blagovnih rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči blago državnih blagovnih rezerv, ki je v posesti, hrambi ali uporabi insolventnega dolžnika.«.

Za 24. členom se doda nov 24.a člen, ki se glasi:

(1)Kvalificirana finančna pogodba je pogodba, katere predmet so finančni instrumenti po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, in izvedeni finančni instrumenti v zvezi z blagom ali emisijskimi pravicami kot osnovnim instrumentom, ki se lahko poravnajo s prenosom osnovnega instrumenta.

(2)Dogovor o izravnavi je: 1. pogodbeni dogovor strank, vključen v posamezni kvalificirani finančni pogodbi ali sklenjen kot okvirni dogovor v zvezi z določenimi vrstami kvalificiranih finančnih pogodb, ki jih bosta sklepali stranki dogovora, in 2. ki vsebuje naslednja pravila, ki se uporabljajo, če pogodbena stranka postane insolventna ali nastane drug položaj, ki po dogovoru o izravnavi ali po kvalificirani finančni pogodbi pomeni kršitev obveznosti pogodbene stranke (v nadaljnjem besedilu: položaj kršitve): - pravilo, da z nastankom položaja kršitve kvalificirana finančna pogodba velja za razvezano ali da z nastankom tega položaja druga pogodbena stranka pridobi pravico odstopiti od te pogodbe ali da z nastankom tega položaja zapadejo vse obveznosti pogodbenih strank, - pravila o izračunu izravnalne, tržne, likvidacijske ali nadomestitvene denarne vrednosti medsebojnih obveznosti pogodbenih strank ob prenehanju pogodbe ali predčasne dospelosti v skladu s pogodbenim pravilom iz prve alineje te točke, - pravila o pretvorbi zneskov, na katere se glasijo obveznosti iz druge alineje te točke, v isto valuto, če so izraženi v različnih valutah, in - pravila o določitvi neto stanja denarne obveznosti pogodbene stranke in denarne terjatve druge pogodbene stranke po izravnavi denarnih zneskov, na katere se glasijo obveznosti pogodbenih strank, ovrednotenih po drugi alineji in preračunanih po tretji alineji te točke.«.

Četrti odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če družba zunaj postopka prisilne poravnave izvede finančno prestrukturiranje na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz 35. člena tega zakona tako, da sklene zunajsodno poravnavo, po kateri se njene obveznosti zmanjšajo zaradi delnega odpusta dolga, na katerega upniki pristanejo s to poravnavo, če taka zunajsodna poravnava učinkuje za najmanj 6/10 vsote vseh terjatev upnikov do družbe.«.

V 48. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) V pravdnih postopkih izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika iz pododdelka 5.3.4. tega zakona in pravdnih postopkih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic iz pododdelka 5.6. tega zakona mora sodišče opraviti poravnalni narok, oziroma, če ni poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo najpozneje v dveh mesecih od prejema odgovora na tožbo.«.

51. člen se spremeni tako, da se glasi: Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti je pristojno okrožno sodišče.«.

V 52. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Za odločanje o pritožbah je v vseh postopkih zaradi insolventnosti krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani.«.

V 53. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Sodniški pomočnik lahko v postopku zaradi insolventnosti samostojno opravlja ta procesna dejanja sodišča: 1. obvešča upravitelja o vseh zadevah, o katerih ga mora obvestiti sodišče po tem zakonu, 2. izvaja objave vsebine procesnih dejanj po 122. členu tega zakona.«.

V 59. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Upnik, ki je stečajnemu dolžniku prostovoljno pred vročitvijo tožbe iz tretjega odstavka tega člena vrnil korist, pridobljeno z izpodbojnim pravnim dejanjem, mora v enem mesecu po vračilu te koristi v stečajnem postopku prijaviti svojo terjatev, ki nastane po tretjem odstavku 278. člena tega zakona.«. Sedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V drugem odstavku 60. člena se dodata novi 4. in 5. točka, ki se glasita: »4. če upnik uveljavlja terjatev kot prednostno terjatev: določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna, 5. če upnik uveljavlja terjatev kot pogojno terjatev: določen opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev.«.

V četrtem odstavku 61. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi: »4. kapitalizirani znesek obresti iz 2. točke drugega odstavka ali iz 1. točke petega odstavka 60. člena tega zakona, znesek stroškov iz 3. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona ter podatke iz 4. in 5. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona, če so vsebovani v prijavi terjatve,«.

V napovednem stavku prvega odstavka 65. člena se besedilo »Upravitelj mora« nadomesti z besedilom »Če je bil proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev vložen ugovor iz prvega odstavka 62. člena tega zakona ali ugovor o prerekanju terjatev iz 63. člena tega zakona, mora upravitelj«.

V četrtem odstavku 68. člena se črta 2. točka. Sedanji 3. in 4. točka postaneta 2. in 3. točka.

V četrtem odstavku 69. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. sprejeti sklep o preizkusu terjatev in o tem obvestiti upravitelja v teh rokih: - če je bil v skladu s prvim odstavkom 65. člena tega zakona objavljen dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev in je bil proti temu seznamu vložen ugovor, v postopku prisilne poravnave v treh delovnih dneh in v stečajnem postopku v 15 dneh od poteka roka za ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, - če je bil v skladu s prvim odstavkom 65. člena tega zakona objavljen dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev in proti temu seznamu ni bil vložen noben ugovor, v treh delovnih dneh od poteka roka za ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, - če proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ni nihče vložil niti ugovora iz prvega odstavka 62. člena tega zakona niti ugovora o prerekanju terjatev iz 63. člena tega zakona, v treh delovnih dneh od poteka rokov za ta ugovor, ter«.

V 95. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je lahko mesto zasedanja v kraju zunaj območja sodišča, ki vodi postopek, če z mestom zasedanja v tem drugem kraju soglašajo vsi člani upniškega odbora.«.

V tretjem odstavku 99. člena se besedilo »v 45 dneh« nadomesti z besedilom »v enem mesecu«.

Četrti odstavek 100. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Proti odločitvi sodišča o ugovoru iz drugega odstavka tega člena imata pravico do pritožbe upravitelj in upniški odbor.«.

V 1. točki četrtega odstavka 103. člena se črta besedilo »ki se določi v sorazmerju z vrednostjo premoženja (sredstev), izkazano v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika iz drugega odstavka 291. člena tega zakona«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja, so nadomestilo za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, razen: 1. odvetniških storitev iz petega odstavka tega člena, 2. računovodskih storitev v zvezi z vodenjem poslovnih knjig in sestavljanjem računovodskih izkazov in davčnih obračunov v stečajnem postopku, 3. storitev pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, 4. posredniških storitev pri prodaji premoženja na borznem ali drugem organiziranem trgu, na katerem lahko trgujejo samo pooblaščeni udeleženci tega trga, 5. storitev arhiviranja dokumentacije v skladu s predpisi o arhiviranju, 6. drugih storitev, za katere je potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja, ali ki jih je v posameznem postopku treba opraviti v takem obsegu, da jih ne more opraviti upravitelj sam.«. Sedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.

V 106. členu se dodajo novi četrti do šesti odstavek, ki se glasijo: »(4) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena: 1. opravi pregled dokumentacije insolventnega dolžnika, ki jo je prevzel upravitelj v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti, in dokumentacije, ki jo mora voditi upravitelj v zvezi s tem postopkom, ali zahteva od zbornice upraviteljev, da opravi tak pregled, 2. zahteva uvedbo disciplinskega postopka proti upravitelju, in 3. odredi ali izvede druge ukrepe, potrebne za preveritev, ali upravitelj opravlja svoje naloge v postopku zaradi insolventnosti v skladu z zakonom.

(5)Pregled iz 1. točke četrtega odstavka tega člena opravijo univerzitetni diplomirani pravniki z najmanj petimi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih s področja postopkov zaradi insolventnosti po opravljenem pravniškem državnem izpitu, ki jih imenuje minister, pristojen za pravosodje.

(6)Zbornica upraviteljev opravlja nadzor nad poslovanjem upraviteljev v skladu s pravili, določenimi v pododdelku 3.6.4. tega zakona.«.

V drugem odstavku 108. člena se v 3. točki črta besedilo »pravne ali ekonomske smeri«. V 5. točki drugega odstavka se število »150.000« nadomesti s številom »500.000«.

V prvem odstavku 109. člena se črtata 1. in 2. točka. Sedanji 3. in 4. točka postaneta 1. in 2. točka. Črta se drugi odstavek. Sedanji tretji do šesti odstavek postanejo drugi do peti odstavek. V sedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se na koncu četrte točke namesto pike vstavi vejica in doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. če je upravitelju s pravnomočno odločbo disciplinske komisije izrečen ukrep trajnega odvzema pravice opravljati funkcijo upravitelja.«. Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Če je upravitelju s pravnomočno odločbo disciplinske komisije izrečen ukrep trajnega odvzema pravice opravljati funkcijo upravitelja, mora zbornica o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje, v treh delovnih dneh po dnevu, ko taka odločba postane pravnomočna.«.

Prvi do sedmi odstavek 111. člena se spremenijo tako, da se glasijo: »(1) Oseba, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, mora izbrati najmanj eno in lahko izbere vsa okrožna sodišča, pri katerih opravlja funkcijo upravitelja.

(2)Oseba mora izjavo o izbiri sodišč po prvem odstavku tega člena priložiti svoji zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja.

(3)Oseba lahko spremeni svojo izbiro sodišč z izjavo, ki jo predloži ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.

(4)Oseba lahko spremeni izbiro sodišč: 1. bodisi tako, da pri posameznem okrožnem sodišču ne bo več opravljala funkcije upravitelja, 2. bodisi tako, da izbere dodatno okrožno sodišče, pri katerem bo opravljala funkcijo upravitelja.

(5)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi za vsako okrožno sodišče seznam upraviteljev, ki so izbrali posamezno okrožno sodišče (v nadaljnjem besedilu: seznam izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča). Upravitelji se v seznamu izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča razvrstijo po vrstnem redu zaporedne številke pridobitve dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja.

(6)Sprememba izbire sodišč iz 1. točke četrtega odstavka tega člena začne učinkovati z vpisom te spremembe v seznam upraviteljev in ne vpliva na pristojnosti in naloge osebe v postopkih, v katerih je bila imenovana za upravitelja pred začetkom učinkovanja spremembe izbire.

(7)Sprememba izbire sodišč iz 2. točke četrtega odstavka tega člena, ki je bila zahtevana do 30. novembra posameznega leta, začne učinkovati 1. januarja naslednjega leta.«.

112. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Oseba, vpisana v seznam upraviteljev, lahko zahteva, da se njeno imenovanje za upravitelja v novih zadevah začasno ustavi: 1. če je imenovana na državno ali mednarodno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje: za obdobje trajanja te funkcije, 2. v drugih primerih: za obdobje, navedeno v zahtevi, ki ne more biti krajše od treh mesecev.

(2)Minister, pristojen za pravosodje, mora začasno ustaviti imenovanje posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah tudi, če je proti njej začet kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 108. člena tega zakona, storjenega pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, in je v tem postopku: 1. pri kaznivih dejanjih, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali zapor do treh let: izdana obsodilna sodba, 2. pri drugih kaznivih dejanjih: obtožnica postala pravnomočna, 3. ne glede na vrsto očitanega kaznivega dejanja: nad osebo pravnomočno odrejen pripor.

(3)Začasna ustavitev imenovanja iz drugega odstavka tega člena traja: 1. če je kazenski postopek pravnomočno ustavljen ali izdana zavrnilna oziroma oprostilna sodba: do pravnomočnosti te odločitve v kazenskem postopku, 2. če je v kazenskem postopku oseba pravnomočno obsojena: do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, 3. če je pripor odpravljen in niso izpolnjeni pogoji iz 1. ali 2. točke drugega odstavka tega člena: do pravnomočnosti odločbe o odpravi pripora.

(4)Minister, pristojen za pravosodje, v seznam upraviteljev vpiše obdobje začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah iz 6. točke drugega odstavka 110. člena tega zakona.

(5)Minister, pristojen za pravosodje, mora odločiti: 1. o zahtevi iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh po prejemu te zahteve 2. o začasni ustavitvi imenovanja po drugem odstavku tega člena v treh delovnih dneh po dnevu, ko izve za razlog iz drugega odstavka tega člena.

(6)Kazensko sodišče mora ministra, pristojnega za pravosodje, obvestiti o pravnem dejstvu iz drugega ali tretjega odstavka tega člena naslednji delovni dan po nastanku tega dejstva.

(7)Obdobje začasne zaustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah začne teči z vpisom tega pravnega dejstva v seznam upraviteljev.

(8)Upravitelja, katerega imenovanje v novih postopkih je začasno ustavljeno po drugem odstavku tega člena, mora sodišče razrešiti v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih je bil imenovan za upravitelja, v treh delovnih dneh po prejemu obvestila o vpisu tega pravnega dejstva v evidenco upraviteljev. Za razrešitev iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo peti in šesti odstavek 119. člena ter prvi in drugi odstavek 120. člena tega zakona.«.

Tretji, četrti in peti odstavek 116. člena se spremenijo tako, da se glasijo: »(3) Sodišče mora za upravitelja imenovati vsakič drugo osebo iz seznama izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča po vrstnem redu, kot so navedeni v seznamu iz petega odstavka 111. člena tega zakona. Vrstni red imenovanja upraviteljev se vodi ločeno za naslednji skupini postopkov zaradi insolventnosti: 1. za postopke prisilnih poravnav in stečajne postopke nad pravno osebo, ter 2. za postopke osebnih stečajev in stečajev zapuščine.

(4)Ne glede na tretji odstavek tega člena je za upravitelja v stečajnem postopku nad gospodarsko družbo, ki je po 55. členu ZGD-1 velika družba, lahko imenovana samo oseba, ki je pred imenovanjem najmanj dve leti opravljala naloge in pristojnosti upravitelja.

(5)Če bi po vrstnem redu iz tretjega odstavka tega člena v stečajnem postopku nad gospodarsko družbo, ki je po 55. členu ZGD-1 velika družba, morala biti imenovana oseba, ki ne izpolnjuje pogoja iz četrtega odstavka tega člena, mora sodišče za upravitelja imenovati prvo naslednjo osebo med osebami, ki izpolnjujejo te pogoje.«.

Za 120. členom se doda nov pododdelek 3.6.4 z naslovom »Zbornica upraviteljev in disciplinska odgovornost upraviteljev« in novi 120.a do 120.p členi, ki se glasijo:

(1)Osebe, ki imajo veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, se obvezno združujejo v Zbornico upraviteljev (v nadaljnjem besedilu: zbornica).

(2)Zbornica je pravna oseba s pristojnostmi in nalogami, določenimi z zakonom ali statutom zbornice.

(3)Za postopek odločanja v zadevah, urejenih v pododdelku 3.6.4. tega zakona, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s posebnim pravilom iz pododdelka 3.6.4. člena tega zakona drugače določeno.

(1)Zbornica skrbi za ugled stroke upraviteljev in razvoj dobre poslovne prakse upraviteljev.

(2)Zbornica z namenom varovanja ugleda stroke upraviteljev in razvoja dobre poslovne prakse upraviteljev: 1. določa program trajnega strokovnega izobraževanja upraviteljev, 2. sprejema kodeks dobre poslovne prakse upraviteljev in 3. daje upraviteljem priporočila za uveljavljanje dobre poslovne prakse.

(1)Zbornica lahko pri opravljanju nadzora nad upravitelji: 1. opravi pregled dokumentacije insolventnega dolžnika, ki jo je prevzel upravitelj v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti, in dokumentacije, ki jo mora voditi upravitelj v zvezi s tem postopkom, 2. odredi ali izvede druge ukrepe, potrebne za preveritev, ali upravitelj opravlja svoje naloge v postopku zaradi insolventnosti v skladu z zakonom in dobro poslovno prakso upraviteljev, 3. odredi upravitelju, da odpravi nepravilnosti pri svojem poslovanju in o tem izdela poročilo.

(2)Zbornica mora opraviti pregled iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če to zahteva minister, pristojen za pravosodje, in ministru o tem predložiti ustrezno poročilo.

(1)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je pristojno za opravljanje nadzora nad zbornico.

(2)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena: 1. opravi pregled poslovanja zbornice, 2. zahteva poročilo zbornice o posameznem postopku nadzora nad upraviteljem ali o drugih zadevah s področja pristojnosti in nalog zbornice po tem zakonu, 3. odredi ali izvede druge ukrepe, potrebne za zagotovitev, da zbornica opravlja svoje pristojnosti in naloge v skladu z zakonom.

(3)Zbornica mora do 31. januarja posameznega leta ministru, pristojnem za pravosodje, predložiti svoje poročilo o delu v preteklem letu.

(1)Oseba pridobi položaj člana zbornice z vpisom v seznam upraviteljev iz 110. člena tega zakona in ji preneha položaj člana zbornice z izbrisom iz tega seznama.

(2)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, mora zbornico obvestiti o vpisu novega upravitelja v seznam upraviteljev ali o izbrisu upravitelja iz seznama v treh delovnih dneh po izvedenem vpisu ali izbrisu.

(1)Organi zbornice so skupščina, upravni odbor in predsednik zbornice.

(2)Skupščino zbornice sestavljajo vsi člani zbornice.

(3)Upravni odbor in predsednika zbornice izvoli skupščina zbornice za dobo štirih let.

(1)Skupščina zbornice sprejema statut zbornice in druge splošne akte zbornice, s katerimi ureja organizacijo in poslovanje zbornice ter zadeve iz njene pristojnosti.

(2)Statut zbornice ali njegove spremembe začnejo veljati, ko minister, pristojen za pravosodje, da soglasje k njihovi uveljavitvi.

(1)Upravitelj je disciplinsko odgovoren: 1. če pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti krši obveznosti upravitelja, določene s tem zakonom, ali pravila dobre poslovne prakse upraviteljev, 2. če zamuja s plačevanjem članarine in drugih prispevkov zbornici, 3. če se ne izobražuje v skladu s programom trajnega strokovnega izobraževanja, ki ga določi zbornica.

(2)Upravitelj stori hujšo disciplinsko kršitev: 1. če krši obveznosti iz tretjega odstavka 98. člena tega zakona, 2. če pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti krši obveznosti upravitelja, določene s tem zakonom, in je zaradi kršitve obveznosti nastala škoda za premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, 3. če stori kršitev iz 1. točke prvega odstavka tega člena enakih značilnosti že drugič v petletnem obdobju ali kršitev iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena enakih značilnosti že drugič v obdobju zadnjega leta.

(1)Za hujšo disciplinsko kršitev se upravitelju lahko izreče: 1. denarna kazen, ki ni manjša od 5.000 eurov in ne večja od 15.000 eurov, 2. pogojni odvzem pravice opravljati funkcijo upravitelja, ki se izvrši, če upravitelj v petih letih po izreku ukrepa znova stori disciplinsko kršitev, 3. trajni odvzem pravice opravljati funkcijo upravitelja.

(2)Za disciplinsko kršitev, ki nima znakov hujše disciplinske kršitve iz prvega odstavka tega člena, se upravitelju lahko izreče: 1. opomin, 2. denarna kazen, ki ni manjša od 1.700 eurov in ne večja od 5.000 eurov.

(3)Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo teža kršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje osebe, proti kateri se vodi disciplinski postopek, ter morebitni prej izrečeni disciplinski ukrepi.

(4)Če disciplinska komisija izreče disciplinski ukrep denarne kazni, mora določiti rok za plačilo te kazni, ki ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od šestih mesecev.

(5)Z odločbo, s katero izreče disciplinski ukrep, disciplinska komisija naloži upravitelju, da zbornici povrne stroške disciplinskega postopka.

(6)Pravnomočna odločba, s katero je bila izrečena denarna kazen ali naložena povrnitev stroškov disciplinskega postopka, je izvršilni naslov, na podlagi katerega se na predlog zbornice lahko izvede prisilna izterjava v postopku sodne izvršbe.

(7)Sredstva od vplačane denarne kazni se uporabijo za namene, določene s statutom zbornice.

(1)Zaradi izvajanja pristojnosti nadzora po tem zakonu zbornica vodi disciplinsko evidenco, v kateri se obdelujejo naslednji podatki o pravnomočno izrečenih disciplinskih ukrepih: 1. identifikacijski podatki o upravitelju, 2. podatki o odločbi disciplinske komisije, 3. izrečen disciplinski ukrep.

(2)Disciplinska evidenca se hrani trajno.

(3)Podatke iz disciplinske evidence imajo pravico pridobiti organi zbornice in ministrstvo, pristojno za pravosodje, če jih potrebujejo za izvajanje nadzora nad upravitelji v skladu s tem zakonom.

(1)Organa disciplinskega postopka sta disciplinska komisija prve stopnje in disciplinska komisija druge stopnje.

(2)Disciplinsko komisijo prve stopnje in disciplinsko komisijo druge stopnje sestavljata predsednik in dva člana.

(3)Predsednika in enega člana disciplinske komisije prve stopnje ter njuna namestnika imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed okrožnih sodnikov, ki sodijo v postopkih zaradi insolventnosti, enega člana in njegovega namestnika pa izvoli skupščina zbornice iz vrst upraviteljev.

(4)Predsednika in enega člana disciplinske komisije druge stopnje ter njuna namestnika imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed višjih oziroma vrhovnih sodnikov, ki sodijo v postopkih zaradi insolventnosti, enega člana in njegovega namestnika pa izvoli skupščina zbornice iz vrst upraviteljev.

(5)Predsednik in člani disciplinske komisije prve stopnje in disciplinske komisije druge stopnje ter njihovi namestniki so imenovani oziroma izvoljeni za dobo štirih let in so lahko po poteku tega obdobja ponovno imenovani oziroma izvoljeni.

(6)Če je predsednik ali član disciplinske komisije zadržan ali izločen, ga nadomešča njegov namestnik.

(7)O izločitvi člana disciplinske komisije odloča predsednik disciplinske komisije.

(8)O izločitvi predsednika disciplinske komisije prve stopnje odloča predsednik disciplinske komisije druge stopnje, o izločitvi predsednika disciplinske komisije druge stopnje pa minister, pristojen za pravosodje.

(1)Postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje uvede predsednik zbornice na lastno pobudo ali na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, predsednika okrožnega sodišča ali predsednika višjega sodišča.

(2)Postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje zoper predsednika zbornice uvede minister, pristojen za pravosodje, na lastno pobudo ali na predlog predsednika okrožnega sodišča ali predsednika višjega sodišča.

(3)Postopek iz prvega in drugega odstavka tega člena se uvede s sklepom o uvedbi disciplinskega postopka, zoper katerega ni dovoljena pritožba.

(4)Če je podan predlog za uvedbo disciplinskega postopka iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora predsednik zbornice oziroma minister, pristojen za pravosodje, v enem mesecu od prejema tega predloga uvesti disciplinski postopek.

(5)Sklep o uvedbi disciplinskega postopka mora vsebovati: 1. opis disciplinske kršitve, ki je razlog za uvedbo postopka, in 2. dokaze o tem, da je bila storjena očitana kršitev.

(1)Predsednik disciplinske komisije mora sklep o uvedbi disciplinskega postopka poslati upravitelju, proti kateremu se vodi disciplinski postopek, s poukom, da se v 15 dneh po prejemu lahko izreče o očitani disciplinski kršitvi.

(2)Predsednik disciplinske komisije mora v osmih dneh po prejemu izjave upravitelja o očitani disciplinski kršitvi ali po poteku roka iz prvega odstavka tega člena razpisati obravnavo za dan, ki ni poznejši od enega meseca po razpisu.

(3)Vabilo za obravnavo mora biti upravitelju, proti kateremu se vodi disciplinski postopek, vročeno najmanj osem dni pred dnevom obravnave in mora vključevati pouk o posledicah iz četrtega odstavka tega člena in pravicah iz petega odstavka tega člena.

(4)Če je bil upravitelj, proti kateremu se vodi disciplinski postopek, pravilno vabljen in se ne udeleži obravnave, se obravnava lahko opravi v njegovi odsotnosti.

(5)Upravitelj ima pravico podati svoj zagovor bodisi ustno na obravnavi bodisi pisno tako, da ga pošlje disciplinski komisiji prve stopnje pred obravnavo.

(6)Obravnava pred disciplinsko komisijo prve stopnje ni javna, razen če tako zahteva upravitelj, proti kateremu se vodi disciplinski postopek.

(7)Predsednik disciplinske komisije prve stopnje mora v 15 dneh po koncu obravnave izdati pisni odpravek odločbe disciplinske komisije prve stopnje o disciplinski kršitvi in jo vročiti: 1. upravitelju, proti kateremu se vodi disciplinski postopek, 2. predsedniku zbornice in 3. ministru, pristojnemu za pravosodje.

(1)Proti odločbi disciplinske komisije prve stopnje je dovoljena pritožba v 15 dneh.

(2)Pritožbo lahko vložijo: 1. upravitelj, proti kateremu se vodi disciplinski postopek, 2. predsednik zbornice in 3. minister, pristojen za pravosodje.

(3)O pritožbi mora odločiti disciplinska komisija druge stopnje v dveh mesecih po prejemu pritožbe na seji brez obravnave.

(1)Proti odločbi disciplinske komisije druge stopnje, s katero je bil upravitelju izrečen pogojni ali trajni odvzem pravice opravljati funkcijo upravitelja ali potrjena odločba disciplinske komisije prve stopnje, s katero je bil izrečen tak ukrep, je dovoljen upravni spor.

(2)Tožbo v upravnem sporu lahko vložijo osebe iz drugega odstavka 120.n člena tega zakona.

(1)Pregon disciplinskih kršitev zastara v petih letih od dneva kršitve.

(2)Če ima disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.

(3)Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga vsako dejanje v postopku pred disciplinsko komisijo.

(4)Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v petih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.

(5)V vsakem primeru pregon disciplinske kršitve zastara, ko preteče dvakrat toliko časa, kot je določen za zastaranje pregona v prvem in drugem odstavku tega člena.«.

V 2. točki prvega odstavka 122. člena se dodata nova prva in druga alineja, ki se glasita: »- sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, - sklepa, s katerim sodišče odloči o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti, ali dolžniku naloži določena ravnanja v postopku odpusta obveznosti,«. Sedanja prva, druga in tretja alineja postanejo tretja, četrta in peta alineja.

Za 123. členom se doda nov 123.a člen, ki se glasi:

(1)Odvetnik, ki zastopa stranko v postopku zaradi insolventnosti, mora prijavo terjatev in druge vloge stranke vložiti v elektronski obliki, podpisani z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

(2)Če vloga iz prvega odstavka tega člena ni vložena v elektronski obliki, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolni vlogi in jo sodišče zavrže.

(3)Odvetniku, ki zastopa stranko v postopku zaradi insolventnosti, in upravitelju se vsa pisanja vročajo elektronsko v njegov varni elektronski poštni predal.

(4)Odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila.

(5)Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša pravila o vlaganju pisanj strank v elektronski obliki in o elektronskem vročanju.«.

V 125. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Višje sodišče mora o pritožbi proti sklepu o začetku postopka zaradi insolventnosti odločiti v 15 dneh, o drugi pritožbi pa v enem mesecu.«.

132. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začeti proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, se prekine z začetkom postopka prisilne poravnave.

(2)Postopek izvršbe ali zavarovanja iz prvega odstavka tega člena se lahko nadaljuje samo na podlagi sklepa sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave, za katerega ta zakon določa, da je podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe ali zavarovanja.

(3)Začetek stečajnega postopka ima naslednje pravne posledice za postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka: 1. če v postopku izvršbe ali zavarovanja upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka, 2. če je upnik v postopku izvršbe ali zavarovanja pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka, 3. če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek tega izvršilnega postopka.

(4)Velja, da je bila v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja po 2. ali 3. točki tretjega odstavka tega člena, če je bil pred začetkom stečajnega postopka v postopku izvršbe: 1. pri prodaji nepremičnine: razglašen sklep o domiku nepremičnine kupcu, 2. pri prodaji nematerializiranih vrednostnih papirjev na organiziranem trgu: sklenjena prodajna pogodba, 3. pri izvršbi na denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev glede denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika pri ponudniku plačilnih storitev ob začetku stečajnega postopka: vročen sklep o rubežu ponudniku plačilnih storitev, 4. v drugih primerih: kupec deponiral ali plačal kupnino.

(5)Če je v izvršilnem postopku iz tretjega odstavka tega člena izvršilno sodišče dovolilo izvršbo glede več sredstev izvršbe ali glede več predmetov izvršbe, se pravne posledice začetka stečajnega postopka presojajo po 1., 2. ali 3. točki tretjega odstavka tega člena ločeno za vsako sredstvo izvršbe in za vsak predmet izvršbe.

(6)Če je bila pred začetkom stečajnega postopka dovoljena izvršba na denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev in ob začetku stečajnega postopka dolžnik nima denarnega dobroimetja ali je stanje denarnega dobroimetja manjše od dolžnikove obveznosti, za izterjavo katere je bila izvršba dovoljena, se z začetkom stečajnega postopka izvršba ustavi po 1. točki tretjega odstavka tega člena v delu, ki presega denarno dobroimetje stečajnega dolžnika pri ponudniku plačilnih storitev.«.

V 142. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) V računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka tega člena morajo biti v skladu z računovodskimi standardi ustrezno upoštevane vse slabitve zaradi neizterljivosti terjatev ali druge slabitve sredstev in s temi slabitvami povezani odhodki.«. Sedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V prvem odstavku 151. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Za plačila, ki so dovoljena po prejšnjem stavku, veljajo tudi plačila za obveznosti, ki so nastale pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti, če je tako plačilo v skladu s prvim odstavkom 34. člena tega zakona in za storitve revizorjev, odvetnikov, pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetja in drugih strokovnjakov v zvezi s pripravo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave ali listin, ki jih je takemu predlogu treba priložiti.«.

V petem odstavku 158. člena se besedilo »64. ali 65. členu ZPlaP« nadomesti z besedilom »pravilih, določenih z zakonom, ki ureja plačilne storitve«. V šestem odstavku se črta besedilo »ali drugega odstavka 281. člena tega zakona«.

V prvem odstavku 159. člena se besedilo »na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZPlaP« nadomesti z besedilom »po pravilih, določenih z zakonom, ki ureja plačilne storitve«. V drugem odstavku se besedilo »tretji odstavek 21. člena ZPlaP« nadomesti z besedilom »pravila, določena z zakonom, ki ureja plačilne storitve,«.

Za 164 členom se doda novi 164.a člen, ki se glasi:

(1)Niti začetek postopka prisilne poravnave niti potrjena prisilna poravnava ne učinkujeta za dogovor o izravnavi in za kvalificirano finančno pogodbo, za katero se uporabljajo pravila, določena v dogovoru o izravnavi.

(2)Za medsebojne terjatve upnika in insolventnega dolžnika na podlagi kvalificirane finančne pogodbe, za katero se uporabljajo pravila, določena v dogovoru o izravnavi, ne nastanejo pravne posledice, določene v 161. do 164. členu tega zakona.

(3)Za kvalificirano finančno pogodbo, za katero se uporabljajo pravila, določena v dogovoru o izravnavi, se ne uporabljajo pravila iz pododdelka 4.3.3. tega zakona.

(4)Če po izravnavi medsebojnih pravic in obveznosti v skladu s pravili, določenimi v dogovoru o izravnavi, nastane neto denarna terjatev druge pogodbene stranke do insolventnega dolžnika, za to terjatev učinkuje potrjena prisilna poravnava.«.

V prvem odstavku 180. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. upnikom ponudi ugodnejše pogoje za plačilo njihovih terjatev, kot jih je ponudil s predlogom prisilne poravnave, vključenim v prejšnji načrt finančnega prestrukturiranja,«.

V 181. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja po 1. točki prvega odstavka 180. člena tega zakona, mora poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja vsebovati tudi pritrdilno ali odklonilno mnenje pooblaščenega ocenjevalca o tem, ali so pogoji za plačilo terjatev, ki jih dolžnik ponuja upnikom s spremenjenim načrtom finančnega prestrukturiranja, ugodnejši.«.

Za 199. členom se doda nov 199.a člen, ki se glasi:

(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo tudi, če ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 186. člena tega zakona.

(2)Ne glede na prvi odstavek 333. člena ZGD-1 lahko v štirih mesecih po začetku postopka prisilne poravnave sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi vložki sprejme: 1. poslovodstvo insolventnega dolžnika, če je insolventni dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep finančnega prestrukturiranja predvidel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, ali 2. upniški odbor.

(3)Upniški odbor lahko sklep iz drugega odstavka tega člena sprejme tudi, če insolventni dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep finančnega prestrukturiranja ni predvidel povečanja osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki. Če sta sklep iz drugega odstavka tega člena sprejela tako poslovodstvo insolventnega dolžnika kot upniški odbor, se postopek povečanja osnovnega kapitala izvede na podlagi sklepa, ki ga je sprejel upniški odbor.

(4)Sklep iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati odločitev: 1. o emisijskem znesku, ki se vplača za eno delnico in ki je lahko višji od emisijskega zneska, ki je predmet morebitnega alternativnega predloga prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže, 2. o tem, da ima pravico do vpisa in vplačila novih delnic (v nadaljnjem besedilu: upravičenec do vpisa delnic): - vsak upnik čigar terjatve so vključene v seznama iz 3. in 4. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in - vsaka oseba, ki ima na dan sprejetja sklepa položaj delničarja insolventnega dolžnika, 3. o številki fiduciarnega denarnega računa upravitelja, v dobro katerega je treba vplačati vpisane delnice, 4. o najmanjšem številu delnic, ki morajo biti vpisane in vplačane, da je postopek povečanja osnovnega kapitala uspešen, 5. da se osnovni kapital poveča za znesek, ki je enak številu vpisanih in vplačanih novih delnic, pomnoženim z nominalnim ali pripadajočim zneskom teh delnic, 6. da sklep učinkuje pod odložnim pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena.

(5)Sklep iz drugega odstavka tega člena lahko določa tudi, da so upravičenec do vpisa delnic poleg oseb iz četrtega odstavka tega člena tudi druge osebe. Če sklep vsebuje odločitev iz prejšnjega stavka, mora v zvezi z vsako osebo iz prejšnjega stavka vsebovati tudi: 1. osebno ime in naslov ali firmo in sedež, 2. število delnic, ki jih ima pravico vpisati in vplačati.

(6)Ne glede na prvi odstavek 372. člena ZGD-1 lahko poslovodstvo insolventnega dolžnika ali upniški odbor s sklepom iz drugega odstavka tega člena odloči tudi o zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube.

(7)Upravičenec do vpisa delnic vplača nove delnice tako, da do poteka roka za vpis in vplačilo novih delnic v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja nakaže denarni znesek v višini emisijskega zneska iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, pomnožen s številom vpisanih novih delnic. Vplačilo učinkuje kot vplačilo novih delnic insolventnemu dolžniku pod odložnim pogojem, da je prisilna poravnava pravnomočno potrjena.

(8)Postopek vpisa in vplačila novih delnic iz drugega odstavka tega člena je neuspešen, če v roku za vpis in vplačilo novih delnic upravičenci do vpisa delnic niso vpisali in vplačali najmanjšega števila delnic iz 4. točke četrtega odstavka tega člena.

(9)Za postopek spremembe osnovnega kapitala iz drugega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo: 1. prvi do tretji odstavek 192. člena, 193. člen, 194. člen, 1. do 3. točka prvega odstavka 195. člena, prvi odstavek in 1. točka drugega odstavka 196. člena, 197. člen, drugi odstavek 198. člen in 199. člen tega zakona, 2. če je upravičenec do vpisa upnik tudi: šesti odstavek 195. člena in 2. točka drugega odstavka 196. člena tega zakona.

(10)Pri smiselni uporabi pravil iz devetega odstavka tega člena se: 1. besedilo »skupščina insolventnega dolžnika« nadomesti z besedilom »poslovodstvo insolventnega dolžnika ali upniški odbor« 2. beseda »upnik« nadomesti z besedo »upravičenec do vpisa delnic«, 3. besedilo »s prenosom svojih terjatev« nadomesti z besedilom »z vplačilom emisijskega zneska v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja«.

(11)Če je insolventni dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep finančnega prestrukturiranja predvidel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in niti poslovodstvo insolventnega dolžnika niti upniški odbor v štirih mesecih po začetku postopka prisilne poravnave ne sprejme sklepa iz drugega odstavka tega člena ali v roku iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona sodišču ne predloži listin iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.

(12)Upravitelj mora v treh delovnih dneh po dnevu, ko ga sodišče obvesti, da je pravnomočno odločeno o ustavitvi postopka prisilne poravnave, zavrnitvi predloga za prisilno poravnavo ali potrditvi prisilne poravnave: 1. če je bil postopek prisilne poravnave pravnomočno ustavljen ali predlog za prisilno poravnavo pravnomočno zavrnjen: vrniti vplačane zneske osebam, ki so vplačale nove delnice po sedmem odstavku tega člena, 2. če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena: insolventnemu dolžniku prenesti vplačila za nove delnice, ki jih je prejel po sedmem odstavku tega člena.«.

V 203. členu se doda nova 2. točka, ki se glasi: »2. če je dolžnik spremenil načrt finančnega prestrukturiranja in je odločitev sodišča o spremembi načrta finančnega prestrukturiranja postala pravnomočna po objavi sklepa o preizkusu terjatev: v treh delovnih dneh po pravnomočnosti sklepa, s katerim je sodišče odločilo o spremembi načrta finančnega prestrukturiranja,«. Sedanja 2. točka postane 3. točka.

V prvem odstavku 213. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. zavarovane terjatve,«.

V tretjem in petem odstavku 246. člena se besedilo »64. ali 65. členu ZPlaP« nadomesti z besedilom »pravilih, določenih z zakonom, ki ureja plačilne storitve«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Po začetku stečajnega postopka ponudnik plačilnih storitev ne sme izvršiti nobenega plačila v breme denarnega dobroimetja insolventnega dolžnika na podlagi sklepa o izvršbi ali sklepa o prisilni izterjavi, razen plačila do višine denarnega dobroimetja po stanju ob začetku stečajnega postopka v skladu s 3. točko četrtega odstavka 132. člena tega zakona, tudi če do takrat, ko so izpolnjeni pogoji za izvršitev tega plačila, določeni v ZIZ ali zakonu, ki ureja davčni postopek, še ni prejel sklepa izvršilnega sodišča ali davčnega organa o ustavitvi postopka izvršbe po šestem odstavku 132. člena tega zakona.«. Šesti odstavek se črta.

263. člen se spremeni tako, da se glasi: Terjatve do stečajnega dolžnika, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka in ki jo je novi upnik po začetku stečajnega postopka pridobil na podlagi cesije prejšnjega upnika, ni dovoljeno pobotati z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do novega upnika, ki je nastala do začetka stečajnega postopka.«.

Za 264. členom se doda novi 264.a člen, ki se glasi:

(1)Začetek stečajnega postopka ne učinkuje za dogovor o izravnavi in za kvalificirano finančno pogodbo, za katero se uporabljajo pravila, določena v dogovoru o izravnavi.

(2)Za medsebojne terjatve upnika in stečajnega dolžnika na podlagi kvalificirane finančne pogodbe, za katero se uporabljajo pravila, določena v dogovoru o izravnavi, ne nastanejo pravne posledice, določene v 253. do 256. členu in v 264. členu tega zakona.

(3)Za kvalificirano finančno pogodbo, za katero se uporabljajo pravila, določena v dogovoru o izravnavi, se ne uporabljajo pravila iz pododdelka 5.3.3. tega zakona.

(4)Če po izravnavi medsebojnih pravic in obveznosti v skladu s pravili, določenimi v dogovoru o izravnavi, nastane neto denarna terjatev druge pogodbene stranke do stečajnega dolžnika, mora druga pogodbena stranka to terjatev prijaviti v stečajnem postopku in se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov.«.

V 265. členu se doda četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Upnik mora v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka obvestiti upravitelja o svoji terjatvi do stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, sicer je stečajnemu dolžniku odgovoren za stroške in škodo, ki jo je imel zaradi upnikove opustitve.«.

Drugi odstavek 267. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Stečajni dolžnik lahko odstopno pravico iz prvega odstavka tega člena uresniči v treh mesecih, če za njeno uresničitev dobi soglasje sodišča. Rok iz prvega stavka tega odstavka teče od tistega med naslednjimi dnevi, ki je poznejši: 1. od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka ali 2. od dneva, ko upravitelj prejme obvestilo upnika iz četrtega odstavka 265. člena tega zakona.«.

V tretjem odstavku 278. člena se za besedo »tretjega« doda besedilo »ali četrtega«.

V prvem odstavku 279. člena se črta besedilo », če ni v prvem odstavku 280. člena tega zakona drugače določeno«.

280. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo za ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki je bil prekinjen z začetkom stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena tega zakona.

(2)Če je bil v stečajnem postopku opravljen preizkus terjatev, izvršilno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev po uradni dolžnosti preveri, ali je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, pridobljeno v postopku izvršbe ali zavarovanja, in glede na izid te preveritve: 1. če je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico: - ustavi postopek izvršbe ali zavarovanja, ne da bi razveljavilo dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico, in - odloči, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja. 2. če upnik ni pravočasno prijavil terjatve in ločitvene pravice: ustavi postopek izvršbe ali zavarovanja in razveljavi dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico.

(3)Če je bil stečajni postopek pravnomočno končan brez razdelitve upnikom in ne da bi bil opravljen preizkus terjatev, izvršilno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka po uradni dolžnosti: 1. če je bila ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku: izda sklep o nadaljevanju postopka izvršbe in opravi dejanja, potrebna za plačilo upnikove terjatve iz premoženja, ki je predmet te ločitvene pravice, 2. če je bila ločitvena pravica pridobljena v postopku zavarovanja: - če je insolventni dolžnik pravna oseba: ustavi postopek zavarovanja in razveljavi dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico, - če je insolventni dolžnik fizična oseba: ustavi postopek zavarovanja.

(4)Prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 1. točke drugega odstavka tega člena, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, se opravita v stečajnem postopku.«.

281. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če je bila ločitvena pravica pridobljena v postopku izvršbe, na tek katerega po 3. točki tretjega odstavka 132. člena tega zakona ne vpliva začetek stečajnega postopka, ločitvenemu upniku te ločitvene pravice in terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico ni treba prijaviti v stečajnem postopku, temveč jo lahko uveljavi v izvršilnem postopku.

(2)Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za nezavarovani del terjatve ločitvenega upnika, za katerega znesek terjatve presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.«.

V 290. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Upravitelj mora sestavljati in predlagati davčnemu organu obračune davka za obdobje po začetku stečajnega postopka z vsebino in v rokih, ki jih določata zakon, ki ureja davčni postopek, in zakon, ki ureja obdavčenje.«.

V prvem odstavku 291. člena se na koncu doda besedilo »in zakonom, ki ureja obdavčenje«. Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) Banke, borznoposredniške družbe, klirinškodepotna družba, sodišča, davčne uprave in drugi upravljavci zbirk podatkov morajo upravitelju na njegovo zahtevo posredovati vse podatke, vključene v zbirkah podatkov, ki jih upravljajo, pomembne za ugotovitev pravnega položaja in premoženja stečajnega dolžnika, ter poslov, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena tega zakona.

(5)Za posredovanje podatkov iz četrtega odstavka tega člena upravitelj ni dolžan plačati takse ali drugega nadomestila.«.

Šesti odstavek 296. člena se spremeni tako, da se glasi: »(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena v stečajnem postopku ni treba prijaviti: 1. prednostne terjatve iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem, ko nastane, 2. terjatve za plačilo davka na podlagi obračuna davka na dan pred začetkom stečajnega postopka iz prvega odstavka 291. člena tega zakona in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem predložitve obračuna davka davčnemu organu, 3. terjatve za plačilo davka na podlagi obračuna davka ali popravljenega obračuna davka za obdobje pred začetkom stečajnega postopka, ki je bil davčnemu organu predložen po začetku stečajnega postopka in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem predložitve obračuna davka ali popravljenega obračuna davka davčnemu organu, ter 4. terjatve za plačilo davka za obdobje pred začetkom stečajnega postopka na podlagi odločbe davčnega organa, izdane po začetku stečajnega postopka v davčnem postopku, ki se je začel pred začetkom stečajnega postopka, in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem vročitve odločbe upravitelju.«.

V prvem odstavku 298. člena se za besedilom »če ni« doda besedilo »v prvem odstavku 281. člena ali«.

304. člen se spremeni tako, da se glasi: Če sta zavarovana terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani po prvem odstavku 67. člena v zvezi s prvim odstavkom 303. člena tega zakona, sodišče v izreku sklepa o preizkusu terjatev poleg odločitev iz drugega odstavka 69. člena tega zakona: 1. ugotovi, da sta terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani ter 2. naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.«.

307. člen se črta.

V šestem odstavku 308. člena se črta besedilo »2. točke prvega odstavka«.

V drugem odstavku 323. člena se besedilo »šestih mesecev« nadomesti z besedilom »enega leta«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Upravitelj lahko v soglasju s sodiščem v korist najemnika ustanovi predkupno pravico na premoženju, ki je predmet najema.«.

Drugi odstavek 325. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Za prodajo premoženja v izvršilnem postopku, na tek katerega po 3. točki tretjega odstavka 132. člena tega zakona ne vpliva začetek stečajnega postopka, ali v izvršilnem postopku, ki ga izvršilno sodišče nadaljuje po 1. točki tretjega odstavka 280. člena tega zakona, se uporabljajo pravila, ki veljajo za izvršilni postopek.«.

V petem odstavku 341. člena se število »10.000« nadomesti s številom »50.000«.

Na koncu četrtega odstavka 342. člena se doda besedilo »in za izbris zastavnih pravic iz registra neposestnih zastavnih pravic na premičninah.«

3. točka prvega odstavka 346. člena se spremeni tako, da se glasi: »3. netržnih zalog materiala, če je skupna vrednost posamezne vrste takih zalog manjša od 15.000 eurov, in naslednjih vrst stvari, če je vrednost posamezne stvari manjša od 15.000 eurov: - rabljene opreme ali strojev, - trgovskega blaga in končnih izdelkov ali - nepremičnin.«.

V 354. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Če upravitelj izvedbo posameznih storitev v zvezi z opravljanjem svojih nalog v stečajnem postopku (na primer storitve izdelave poročil, seznamov preizkušenih terjatev in načrtov razdelitve ali storitve svetovanja pri opravljanju nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti), razen storitev iz sedmega odstavka 103. člena tega zakona, odda drugi osebi, nadomestila za te storitve ni dovoljeno plačati kot strošek stečajnega postopka, temveč jih mora upravitelj plačati iz lastnih sredstev.

(3)Za storitve iz sedmega odstavka 103. člena tega člena, za katere je predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa, kot strošek stečajnega postopka ni dovoljeno plačati cene v zneskih, ki so višji od zneskov, določenih s to tarifo.«.

Drugi odstavek 370. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Pododdelek 5.9.4 se ne uporablja za razdelitev posebne razdelitvene mase za plačilo stroškov izvršilnega postopka in zavarovane terjatve upnika, ki se opravi v izvršilnem postopku, na tek katerega po 3. točki tretjega odstavka 132. člena tega zakona ne vpliva začetek stečajnega postopka.«.

V napovednem stavku drugega odstavka 371. člena in v prvi alineji 2. točke četrtega odstavka se črta besedilo »2. točke prvega odstavka«.

374. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če premoženja, ki sestavlja stečajno maso, ni mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, se to premoženje razdeli: 1. v primeru iz drugega odstavka 373. člena tega zakona: družbenikom v sorazmerju z njihovimi deleži, 2. v drugih primerih: upnikom v sorazmerju z njihovimi deleži iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona, če privolijo, da to premoženje prevzamejo.

(2)Če upniki ali družbeniki ne privolijo v prevzem premoženja iz prvega odstavka tega člena, se premoženje glede na vrsto prenese: 1. onesnažena nepremičnina ali odpadki, če stečajna masa ne zadošča za kritje stroškov ekološke sanacije, na Republiko Slovenijo, 2. druga nepremičnina na lokalno skupnost, na območju katere je ta nepremičnina, 3. drugo premoženje, razen nepremičnin ali denarnega dobroimetja, na Republiko Slovenijo, če privoli, da ga prevzame.

(3)Upravitelj mora poziv k privolitvi za prevzem premoženja iz 3. točke drugega odstavka tega člena poslati pristojnemu resornemu ministrstvu, in sicer, če so predmet tega premoženja premične stvari, ministrstvu, pristojnem za javno upravo, če je predmet tega premoženja finančno premoženje, ministrstvu, pristojnemu za finance, če so predmet tega premoženja druge premoženjske pravice, pa ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo. Če Republika Slovenija ne privoli v prevzem tega premoženja, se lahko prenese na dobrodelno organizacijo, če ta privoli, da ga prevzame.

(4)Če niti Republika Slovenija niti dobrodelna organizacija ne prevzame premoženja iz 3. točke drugega odstavka tega člena: 1. terjatve in druge premoženjske pravice, ki so predmet tega premoženja, prenehajo, in 2. upravitelj mora zagotoviti, da se stvari, ki so predmet tega premoženja, izročijo kot odpadni material.

(5)Republika Slovenija ali dobrodelna organizacija mora upravitelju sporočiti privolitev v prevzem premoženja v enem mesecu po prejemu upraviteljevega poziva k privolitvi, sicer velja, da je prevzem odklonila.

(6)Poziv upravitelja k privolitvi za prevzem premoženja mora za vsako vrsto premoženja, ki je predmet poziva, vsebovati: 1. opis premoženja, 2. njegovo ocenjeno vrednost in 3. razloge, zaradi katerih premoženja v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški.

(7)Republika Slovenija, lokalna skupnost ali dobrodelna organizacija v zvezi s prevzemom premoženja iz drugega ali tretjega odstavka tega člena ne odgovarja za obveznosti stečajnega dolžnika.

(8)O razdelitvi premoženja upnikom ali družbenikom po prvem odstavku ali o prenosu premoženja po drugem ali tretjem odstavku tega člena odloči sodišče s sklepom o končni razdelitvi.

(9)Če pri končni razdelitvi ostane denarno dobroimetje v tako majhnem znesku, da bi z njegovo razdelitvijo upnikom nastali nesorazmerni stroški, se to prenese v dobro proračuna Republike Slovenije. Za prenos iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljata sedmi in osmi odstavek tega člena.

(10)Če se s sklepom o končni razdelitvi nepremičnina po 1. točki drugega odstavka tega člena prenese na Republiko Slovenijo, se sklep vroči Republiki Sloveniji, ki ima pravico do pritožbe proti temu sklepu.

(11)Če se s sklepom o končni razdelitvi nepremičnina po 2. točki drugega odstavka tega člena prenese na lokalno skupnost, se sklep vroči lokalni skupnosti, ki ima pravico do pritožbe proti temu sklepu.«.

Drugi odstavek 378. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena se premoženje uporabi za kritje stroškov stečajnega postopka, za morebitno drugo premoženje pa se smiselno uporabljajo drugi do enajsti odstavek 374. člena tega zakona.«. Tretji odstavek se črta. Sedanji četrti do šesti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.

V 380. členu se dodajo novi četrti do šesti odstavek, ki se glasijo: »(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se ne uporabljajo za terjatev, ki pripada stečajnemu dolžniku na podlagi preveč plačanega davka, ugotovljeno po koncu stečajnega postopka.

(5)Če je stečajni dolžnik po obračunu davka na dodano vrednost za davčno obdobje, ki se konča na dan pred izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka, upravičen do vračila preveč plačanega davka, mora davčni organ znesek, ki ga je treba vrniti, nakazati v dobro računa za sodne depozite sodišča, ki je vodilo stečajni postopek, in o tem v treh delovnih dneh po nakazilu obvestiti sodišče.

(6)Sodišče mora v osmih dneh po prejemu nakazila iz petega odstavka tega člena denarno dobroimetje: 1. v primeru iz devetega odstavka 374. člena tega zakona: prenesti na Republiko Slovenijo, 2. v primeru iz drugega odstavka 373. člena tega zakona: razdeliti družbenikom v sorazmerju z njihovimi deleži, določenimi v načrtu končne razdelitve, 3. v drugih primerih: razdeliti upnikom v sorazmerju z višino njihovih terjatev, ki se upoštevajo pri delitvi v skladu z načrtom končne razdelitve.«.

V drugem odstavku 383. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. drugi in tretji odstavek 223. člena, drugi odstavek 227. člena, 2. točka 231. člena, tretji odstavek 232. člena, 234. člen in 236. do 238. člen,«. V 2. točki drugega odstavka se na začetku doda besedilo »prvi do tretji odstavek 290. člena,«. V drugi alineji 6. točke drugega odstavka se črta besedilo »290. člen in«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) V postopku osebnega stečaja se prvi odstavek 239. člena tega zakona smiselno uporablja tako, da mora sodišče na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presoditi, ali je dolžnik insolventen, in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje.«. Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) V postopku osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom se četrti odstavek 290. člena tega zakona uporablja smiselno tako, da se nanaša na davčne obveznosti, ki so povezane s poslovanjem stečajnega dolžnika do dneva začetka postopka osebnega stečaja.«.

V tretjem odstavku 384. člena se doda nova 2. točka, ki se glasi: »2. če je bil stečajni postopek začet na podlagi domneve iz tretjega odstavka 235. člena tega zakona: predložiti sodišču v osmih dneh po prejemu sklepa o začetku stečajnega postopka,«. Sedanja 2. točka postane 3. točka.

Prvi odstavek 387. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika in s tem dnem ne glede na datum izbrisa iz registra prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa podjetnika ali zasebnika.«.

Tretji odstavek 389. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Prejemki na podlagi plače, nadomestila plače, odškodnine zaradi izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih spadajo v stečajno maso razen zneska, ki je enak: 1. višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, in 2. če stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, tudi: višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.«.

Za 389. členom se dodajo novi 389.a do 389.d člen, ki se glasijo:

(1)Stečajni dolžnik lahko po začetku postopka osebnega stečaja začne poslovati kot podjetnik ali zasebnik, če sodišče dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika.

(2)Predlog iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati: 1. opis poslov, ki jih bo opravljal stečajni dolžnik kot podjetnik ali zasebnik, 2. načrtovani poslovni izid in opis okoliščin, na podlagi katerih je mogoče preveriti, ali obstaja zadostna verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo, 3. opis razlogov, zaradi katerih je dolžnik postal insolventen, in okoliščin v zvezi z njegovim prejšnjim poslovanjem, pomembnih za presojo ovire iz 2. točke šestega odstavka tega člena.

(3)Stečajni dolžnik lahko s predlogom iz prvega odstavka tega člena zahteva tudi, da se iz stečajne mase izvzamejo stroji, oprema, zaloge materiala ali drugo premoženje stečajnega dolžnika, razen nepremičnin, ki je potrebno pri poslovanju. V takem primeru mora predlog vsebovati tudi: 1. določen opis tega premoženja, 2. mesečni znesek nadomestila za izvzem premoženja, ki se ga dolžnik zaveže plačevati v stečajno maso.

(4)Sodišče o dovoljenju za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika in o izvzemu premoženja odloči na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora.

(5)Sodišče dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika: 1. če je hkrati ali prej izdalo sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in 2. če je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče oceniti: - da stečajni dolžnik ni namerno povzročil svoje insolventnosti, in - da ne bo posloval z izgubo.

(6)Sodišče dovoli izvzem premoženja, če je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče oceniti: 1. da bo stečajni dolžnik sposoben plačevati mesečni znesek nadomestila za izvzem premoženja in 2. da se ob upoštevanju mesečnega zneska nadomestila za izvzemom premoženja pogoji poplačila upnikov ne poslabšajo.

(7)Če sodišče dovoli izvzem premoženja, s sklepom, s katerim dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, tudi: 1. odloči, katero premoženje se izvzame iz stečajne mase, in 2. naloži stečajnemu dolžniku obveznost plačevati mesečni znesek nadomestila za izvzem tega premoženja.

(8)Če sodišče dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika, se za vpis podjetnika v poslovni register ne uporablja zadnja alineja drugega odstavka 74. člena ZGD-1.

(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če stečajni dolžnik v skladu s 389.a členom tega zakona posluje kot podjetnik ali zasebnik.

(2)Iz stečajne mase je poleg premoženja iz drugega odstavka 389. člena tega zakona izvzeto tudi: 1. premoženje, za katero sodišče odloči, da se izvzame iz stečajne mase po šestem odstavku 389.a člena tega zakona, 2. premoženje, ustvarjeno pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika.

(3)Če stečajni dolžnik kot podjetnik ali zasebnik v izkazu poslovnega izida, ki je sestavni del letnega poročila za posamezno poslovno leto, izkazuje čisti dobiček po obdavčenju, mora do konca aprila naslednjega leta v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja nakazati denarno dobroimetje v višini, ki je enaka znesku čistega dobička po obdavčenju, zmanjšanem za znesek iz tretjega odstavka 389. člena tega zakona, pomnožen s številom mesecev, za obdobje, na katero se nanaša letno poročilo.

(4)Terjatev za plačilo zneska iz tretjega odstavka tega člena spada v stečajno maso in velja, da nastane ob koncu poslovnega leta, za katero je izkazan čisti dobiček po obdavčenju.

(5)Dolžnik v breme premoženja iz drugega odstavka tega člena ne sme poravnavati svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.

(6)Stečajni dolžnik mora pridobiti soglasje upravitelja za vsak: 1. najem posojila ali kredita, 2. poroštvo ali aval, ki ga da, 3. dovolitev ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika, 4. drug posel v zvezi s poslovanjem stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, če sodišče tako določi s sklepom, s katerim dovoli tako poslovanje, ali kasnejšim sklepom.

(7)Upravitelj mora nadzorovati poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika in izpolnjevanje njegovih obveznosti, določenih v 384., 386., 389.a, tem in 401. členu tega zakona.

(8)Stečajni dolžnik mora upravitelju dati vse informacije, potrebne za nadzor po sedmem odstavku tega člena, in mu omogočiti pregled njegovih poslovnih knjig in dokumentacije.

(9)Če upravitelj pri nadzoru po sedmem odstavku tega člena ugotovi, da obstaja razlog iz prvega odstavka 389.c člena tega zakona, mora vložiti predlog, da se ustavi poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika.

(1)Sodišče na predlog upravitelja, upnika ali upniškega odbora odloči, da se ustavi poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika: 1. če stečajni dolžnik kot podjetnik ali zasebnik v izkazu poslovnega izida, ki je sestavni del letnega poročila, izkazuje izgubo, razen če obstajajo okoliščine, na podlagi katerih je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče oceniti, da bo stečajni dolžnik v naslednjem obdobju posloval pozitivno, 2. če stečajni dolžnik krši svoje obveznosti iz 384. člena, 386. člena, petega odstavka 389.b člena ali 401. člena tega zakona, 3. če stečajni dolžnik za več kot en mesece zamuja s plačilom teh obveznosti, nastalih v zvezi z njegovim poslovanjem kot podjetnika ali zasebnika v postopku osebnega stečaja: - plač delavcem ali davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati hkrati z izplačili plač, - prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, v katera je vključen dolžnik na podlagi statusa podjetnika ali zasebnika, - davkov na podlagi obračunov davka in odločb davčnega organa za obdobja po začetku stečajnega postopka ali - obveznosti do drugih upnikov, s katerimi je vstopil v poslovno razmerje v zvezi s svojim poslovanjem kot podjetnika ali zasebnika v postopku osebnega stečaja, 4. če stečajni dolžnik za več kot en mesec zamuja s plačilom mesečnega zneska nadomestila za izvzem premoženja iz 2. točke sedmega odstavka 389.a člena ali zneska iz tretjega odstavka 389.b člena tega zakona, 5. če je stečajni dolžnik namerno povzročil svojo insolventnost.

(2)Za postopek s predlogom iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo drugi do šesti odstavek 405. člena tega zakona.

(3)Če sodišče odloči, da se poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika ustavi: 1. se v stečajno maso vključi premoženje stečajnega dolžnika, ki je bilo izvzeto iz stečajne mase po drugem odstavku 389.b člena tega zakona, in 2. se morebitne neplačane obveznosti iz tega poslovanja plačajo kot strošek stečajnega postopka.

(4)Sodišče mora agencijo obvestiti o pravnomočnosti sklepa o ustavitvi poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika v treh delovnih dneh po dnevu, ko ta sklep postane pravnomočen.

(5)Agencija na podlagi obvestila iz četrtega odstavka tega člena podjetnika ali zasebnika po uradni dolžnosti izbriše iz registra.

(1)Če sodišče ustavi poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika zaradi razloga iz 2. ali 5. točke prvega odstavka 389.c člena tega zakona, hkrati ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti.

(2)Če sodišče izda sklep o odpustu obveznosti: 1. obveznost plačevati mesečni znesek nadomestila za izvzem premoženja iz 2. točke sedmega odstavka 389.a člena tega zakona preneha, tako da za mesec, v katerem je sklep o odpustu obveznosti postal pravnomočen, ne obstaja več, 2. obveznost iz tretjega odstavka 389.b člena tega zakona preneha, tako da za poslovno leto, v katerem je sklep o odpustu obveznosti postal pravnomočen, ne obstaja več.«.

Prvi odstavek 392. člena se spremeni, tako da se glasi: »(1) Za preizkus terjatev, ki so bile prijavljene po poteku roka za prijavo terjatve iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka 59. člena tega zakona, se smiselno uporablja 71. člen tega zakona tako, da mora upravitelj v enem mesecu po poteku naslednjih obdobij izdelati: 1. prvi dodatni osnovni seznam glede terjatev, prijavljenih v obdobju od poteka roka za prijavo terjatev iz drugega odstavka 59. člena tega zakona do konca prvega koledarskega polletja po poteku tega roka, 2. naslednje dodatne osnovne sezname glede terjatev, prijavljenih v vsakem naslednjem koledarskem polletju.«.

V drugem odstavku 398. člena se črta besedilo »na kateri mora biti njegov podpis notarsko overjen«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) V predlogu za odpust obveznosti mora dolžnik opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena tega zakona, in mu priložiti dokaze o obstoju teh okoliščin.«.

Peti odstavek 400. člena se spremeni tako, da se glasi: »(5) Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti.«.

V 401. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Sodišče lahko ob upoštevanju okoliščin iz četrtega odstavka 400. člena tega zakona s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti ali kasnejšim sklepom dolžniku naloži določena ravnanja, potrebna za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka tega člena.«.

V prvem odstavku 408. člena se črta besedilo »navadne in podrejene«.

V napovednem stavku prvega odstavka 426. člena se besedilo »Sodni referent« nadomesti z besedilom »Sodniški pomočnik«.

V 1. točki prvega odstavka 442. člena se beseda »obveznosti« nadomesti z besedo »terjatve«. V desetem odstavku beseda »zastarajo« nadomesti z besedilom »se lahko uveljavijo«.

Za 444. členom se doda nov 444.a člen, ki se glasi:

(1)Če se premoženje iz prvega odstavka 443. člena tega zakona najde v postopku izvršbe, ki se je začel nad izbrisano pravno osebo pred njenim izbrisom iz sodnega registra, izvršilno sodišče prekine izvršilni postopek in upnika napoti, da v 15 dneh po prejemu sklepa o napotitvi predlaga začetek stečajnega postopka nad tem premoženjem izbrisane pravne osebe.

(2)Če upnik v roku iz prvega odstavka tega člena ne vloži predloga za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe ali če je njegov predlog zavržen, izvršilno sodišče: 1. ustavi postopek izvršbe in razveljavi dejanja, opravljena v tem postopku, in 2. obvesti sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano pravno osebo, o premoženju izbrisane pravne osebe, najdenim v izvršilnem postopku.

(3)Obvestilo iz 2. točke drugega odstavka tega člena mora vključevati podatke o premoženju, najdenem v izvršilnem postopku.

(4)Sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano pravno osebo, mora v osmih dneh po prejemu obvestila iz 2. točke drugega odstavka tega člena, objaviti poziv, ki mora vključevati: 1. identifikacijske podatke o izbrisani pravni osebi, 2. podatke o premoženju iz tretjega odstavka tega člena in 3. poziv upnikom, da v enem mesecu po objavi poziva predlagajo začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe.«.

V naslovu 483. člena se besedilo »večstranske pobote« nadomesti z besedilom »dogovore o izravnavi«. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za medsebojne pravice in obveznosti strank v dogovorih o izravnavi iz drugega odstavka 24.a člena tega zakona in dogovorih o izravnavi, ki niso povezani s kvalificiranimi finančnimi pogodbami, če vsebujejo pravila iz 2. točke drugega odstavka 24.a člena tega zakona, se uporabi splošno pogodbeno pravo, ki se uporablja za ta razmerja.«.

Za 489. členom se doda novi 489.a člen, ki se glasi:

(1)Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje oseba, ki je v obdobju, ko je pravna oseba iz prvega odstavka 27. člena tega zakona postala insolventna, opravlja funkcijo člana poslovodstva te pravne osebe: 1. če poslovodstvo ni pravočasno opravila dejanj iz 35. do 39. člena tega zakona ali 2. če je ravnalo v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena tega zakona.

(2)Za oprostitev odgovornosti za prekršek posameznega člana poslovodstva iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja peti odstavek 42. člena tega zakona.

(3)Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje oseba, ki je v obdobju, ko je pravna oseba iz prvega odstavka 27. člena tega zakona postala insolventna, opravlja funkcijo člana nadzornega sveta ali upravnega odbora te pravne osebe: 1. če je poslovodstvo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja predlagalo skupščini sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala z vložki in: - je nadzorni svet ali upravni odbor o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja dal mnenje iz petega odstavka 35. člena tega zakona, v katerem je presodil, da družba ni insolventna in povečanje osnovnega kapitala ni potrebno, ter - je skupščina zavrnila sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala, 2. če nadzorni svet ali upravni odbor od poslovodstva ni zahteval poročil po drugem in četrtem odstavku 272. člena ZGD-1, čeprav bi jih moral zahtevati po pravilih poslovnofinančne stroke ali stroke upravljanja podjetij, 3. če bi člani nadzornega sveta ali upravnega odbora na podlagi letnega poročila ali drugih poročil poslovodstva lahko ugotovili, če bi ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, da je pravna oseba postala insolventna, pa niso z ukrepi, ki so v njihovi pristojnosti, zagotovili, da poslovodstvo pravočasno opravi dejanja iz 35. do 39. člena tega zakona, ali preprečili dejanja v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena tega zakona.

(4)Za oprostitev odgovornosti za prekršek posameznega člana nadzornega sveta ali upravnega odbora iz tretjega odstavka tega člena se smiselno uporablja tretji odstavek 43. člena v zvezi s petim odstavkom 42. člena tega zakona.«.

V 492. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Če upravitelj pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti v postopku zaradi insolventnosti ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je bil storjen prekršek iz 489.a, 490. ali 491. člena tega zakona, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje, in obvestilu priložiti dokaze, ki so podlaga za tako presojo.«.

S tem zakonom spremenjena ali dodana pravila zakona se uporabljajo: 1. za postopke zaradi insolventnosti in odpusta obveznosti, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, če ni v 86. do 90., 92. ali 93. členu tega zakona določeno drugače in 2. za postopke izvršbe ali zavarovanja, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona, če ni v 90. ali 91. členu tega zakona določeno drugače.

(1)S tem zakonom spremenjeni 51. člen zakona se začne uporabljati 1. septembra 2010.

(2)Okrajno sodišče s 1. septembrom 2010 preneha biti krajevno pristojno za nadaljnje vodenje postopkov osebnega stečaja nad zasebnikom ali potrošnikom in postopkih stečaja zapuščine, ki so bili uvedeni do 31. avgusta 2010.

(3)Okrajno sodišče mora do 10. septembra 2010 krajevno pristojnemu okrožnemu sodišču poslati spise v postopkih iz drugega odstavka tega člena, ne da bi izdalo poseben sklep, s katerim bi se izreklo za krajevno nepristojno.

(1)S tem zakonom dodana četrti odstavek 52. člena in tretji odstavek 125. člena zakona se uporabljata za odločanje o pritožbah, vloženih po 1. januarju 2011.

(2)S tem zakonom dodani prva in druga alineja 2. točke prvega odstavka 122. člena zakona se uporabljata za sklepe, ki se objavijo po uveljavitvi tega zakona.

(3)S tem zakonom dodani prvi, drugi in četrti odstavek 123.a člena se uporablja za vloge, ki jih vloži odvetnik kot pooblaščenec stranke postopka zaradi insolventnosti po 1. januarju 2011.

(4)S tem zakonom dodani tretji odstavek 123.a člena se uporablja za pisanja, ki so vročijo po 1. januarju 2011.

(1)S tem zakonom spremenjeni prvi odstavek 65. člena, četrti odstavek 68. člena, 1. točka četrtega odstavka 69. člena in šesti odstavek 296. člena zakona se uporabljajo za postopke zaradi insolventnosti, v katerih do uveljavitve tega zakona še ni potekel rok za prijavo terjatev.

(2)S tem zakonom spremenjeni ali dodani drugi odstavek 142. člena, 164.a člen, 1. točka prvega odstavka 180. člena, tretji odstavek 181. člena, 203. člen in prvi odstavek 213. člena zakona se uporabljajo za postopke prisilne poravnave, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona.

(3)S tem zakonom spremenjeni četrti odstavek 14. člena in 383. člen zakona se uporabljata za stečajne postopke, v katerih je predlog za začetek stečajnega postopka vložen po uveljavitvi tega zakona.

(4)S tem zakonom spremenjeni ali dodani drugi odstavek 21. člena, 4. točka prvega odstavka 22. člena, drugi odstavek 60. člena, četrti odstavek 61. člena, 199.a člen, 263. člen, 264.a člen, četrti odstavek 265. člena in drugi odstavek 267. člena zakona se uporabljajo za postopke zaradi insolventnosti, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona.

(5)S tem zakonom spremenjeni četrti odstavek 100. člena zakona se uporablja za pritožbe proti sklepom, ki jih sodišče izda po uveljavitvi tega zakona.

(6)S tem zakonom spremenjeni 304. člen zakona se uporablja za odločitev sodišča o priznanju zavarovane terjatve in ločitvene pravice, o katerem sodišče do uveljavitve tega zakona še ni odločilo.

S tem zakonom spremenjeni prvi odstavek 392. člena zakona se uporablja v postopkih osebnega stečaja za preizkus terjatev, ki so bile prijavljene pred uveljavitvijo tega zakona in se do njegove uveljavitve upravitelj o njih še ni izrekel, ali ki so bile prijavljene po uveljavitvi tega zakona.

(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če ob uveljavitvi tega zakona teče postopek izvršbe ali zavarovanja proti dolžniku, nad katerim je bil pred uveljavitvijo tega zakona začet stečajni postopek.

(2)Če v postopku izvršbe ali zavarovanja ob uveljavitvi tega zakona obstaja položaj iz 1. točke tretjega odstavka 132. člena zakona, kot se spreminja s tem zakonom, mora izvršilno sodišče v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati sklep, s katerim ugotovi, da je izvršilni postopek ustavljen.

(3)Če je upnik v postopku izvršbe ali zavarovanja pred uveljavitvijo tega zakona pridobil ločitveno pravico, ki ob uveljavitvi tega zakona še obstaja, in v izvršilnem postopku pred uveljavitvijo tega zakona na premoženju, ki je predmet te ločitvene pravice, ni bilo opravljeno dejanje iz četrtega odstavka 132. člena zakona, se za nadaljnji tek izvršilnega postopka uporablja 280. člen zakona.

(4)Če je v stečajnem postopku iz tretjega odstavka tega člena sklep o preizkusu terjatev postal pravnomočen pred uveljavitvijo tega zakona, mora izvršilno sodišče v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati sklep iz 1. ali 2. točke drugega odstavka ali iz tretjega odstavka 280. člena zakona, kot se spreminja s tem zakonom.

(5)Če je bila v stečajnem postopku pred uveljavitvijo tega zakona prerekana terjatev, zavarovana z ločitveno pravico iz tretjega odstavka tega člena, se z uveljavitvijo tega zakona: 1. za uveljavljanje terjatve v pravdnem postopku namesto 307. člena zakona začne uporabljati 302. člen zakona, in 2. če je bila pred uveljavitvijo tega zakona vložena tožba iz 307. člena zakona, ki se razveljavi z uveljavitvijo tega zakona, velja, da je umaknjen tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na nedovoljenost izvršbe.

(6)Če je bilo v postopku izvršbe pred uveljavitvi tega zakona že opravljeno dejanje iz četrtega odstavka 132. člena zakona, kot se spreminja s tem zakonom: 1. velja, da se z uveljavitvijo tega zakona izvršilni postopek nadaljuje, in se za nadaljnji tek izvršilnega postopka in poplačilo upnika uporabljata 281. člen in drugi odstavek 325. člena, kot se spreminjata s tem zakonom, in 2. mora izvršilno sodišče v 15 dneh po uveljavitvijo tega zakona izdati sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka, če stečajno sodišče pred uveljavitvijo tega zakona še ni izdalo takega sklepa.

(7)Če je bila v stečajnem postopku pred uveljavitvijo tega zakona prerekana terjatev, zavarovana z ločitveno pravico na premoženju, glede katerega je bilo v izvršilnem postopku pred uveljavitvi tega zakona že opravljeno dejanje iz četrtega odstavka 132. člena zakona, kot se spreminja s tem zakonom: 1. velja z uveljavitvijo tega zakona ta terjatev za priznano in 2. pravdno sodišče, ki vodi postopek na podlagi tožbe iz 307. člena zakona, ki se razveljavi z uveljavitvijo tega zakona, ta postopek ustavi.

(8)Če je stečajno sodišče pred uveljavitvijo tega zakona izdalo sklep o preizkusu terjatev, s katerim je v zvezi s preizkusom terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, odločilo, da so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje izvršbe, z uveljavitvijo tega zakona velja, da je stečajno sodišče naložilo stečajnemu dolžniku prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, po 304. členu zakona, kot se spreminja s tem zakonom.

S tem zakonom dodani 444.a člen zakona se uporablja za izvršilne postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, če do uveljavitve tega zakona še niso bili končani.

(1)Izjava upravitelja o izbiri novega okrožnega sodišča, ki je vložena po uveljavitvi tega zakona in pred 30. novembrom 2010, začne učinkovati 1. januarja 2011.

(2)Upravitelji, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, morajo do 30. novembra 2010 odpreti varni poštni predal in obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje, o elektronskem naslovu varnega poštnega predala.

(3)Če upravitelj do 30. novembra 2010 ne izpolni obveznosti iz drugega odstavka tega člena, se začasno ustavi njegovo imenovanje za upravitelja v novih zadevah.

(4)Začasna ustavitev imenovanja iz tretjega odstavka tega člena začne učinkovati 1. januarja 2011 in preneha s potekom 15 dni po dnevu, ko upravitelj izpolni obveznost iz drugega odstavka tega člena, vendar ne prej kot 1. februarja 2011.

(5)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, mora do 31. decembra 2010 uskladiti sezname izbranih upraviteljev posameznih okrožnih sodišč s petim odstavkom 111. člena zakona, kot se spreminja s tem zakonom, ob upoštevanju izjav upraviteljev o izbiri novega okrožnega sodišča iz prvega odstavka tega člena in začasnih ustavitev imenovanj za upravitelja iz četrtega odstavka tega člena.

(6)S tem zakonom spremenjeni tretji odstavek 116. člena zakona se začne uporabljati za postopke, ki se začnejo po 1. januarju 2011 tako, da se kot upravitelj v prvem postopku, ki se začne pri posameznem okrožnem sodišču v letu 2011, imenuje: 1. za skupino postopkov prisilnih poravnav in stečajnih postopkov nad pravno osebo: upravitelj, ki je na seznamu iz šestega odstavka tega člena naslednji za upraviteljem, ki je bil pri tem okrožnem sodišču imenovan za upravitelja v postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku nad pravno osebo, ki se je začel zadnji v letu 2010, 2. za skupino postopkov osebnih stečajev in stečajev zapuščine: upravitelj, ki je na seznamu iz šestega odstavka tega člena naslednji za upraviteljem, ki je bil pri tem okrožnem sodišču ali okrajnem sodišču z območja tega okrožnega sodišča imenovan za upravitelja v postopku osebnega stečaja ali stečaja zapuščine, ki se je začel zadnji v letu 2010.

(1)S tem zakonom spremenjeni tretji odstavek 99. člena zakona se začne uporabljati za redno poročilo upravitelja za obdobje, ki se konča 31. decembra 2010.

(2)Če je bil pred uveljavitvijo tega zakona proti upravitelju začet postopek za odvzem dovoljenja, se za ta postopek uporablja 109. člen zakona v besedilu, veljavnem pred uveljavitvijo tega zakona.

(3)S tem zakonom spremenjena 3. točka drugega odstavka 108. člena zakona se uporablja za odločanje o zahtevi za dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, ki je vložena po uveljavitvi tega zakona.

(4)S tem zakonom spremenjena 5. točka drugega odstavka 108. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2011.

(5)Upravitelj mora do 31. decembra 2010 predložiti ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, dokaze o izpolnjevanju pogoja iz s tem zakonom spremenjene 5. točke drugega odstavka 108. člena zakona za leto 2011.

(6)Če upravitelj do 31. decembra 2010 ne ravna v skladu s petim odstavkom tega člena, mu s 1. januarjem 2011 preneha dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja. O prenehanju dovoljenja po prvem stavku tega odstavka izda minister, pristojen za pravosodje, ugotovitveno odločbo.

(7)S tem zakonom dodani sedmi odstavek 103. člena ter drugi in tretji odstavek 354. člena se uporablja za storitve, opravljene po uveljavitvi tega zakona.

(1)Z uveljavitvijo tega zakona se ustanovi Zbornica upraviteljev Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) in njeni člani postanejo vsi upravitelji, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja.

(2)Do izvolitve organov zbornice na prvi skupščini zbornice opravljajo naloge in pristojnosti predsednika in upravnega odbora zbornice predsednik in upravni odbor Društva upraviteljev Slovenije.

(3)Predsednik in upravni odbor Društva upraviteljev Slovenije morajo v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona: 1. pripraviti predlog statuta zbornice, 2. sklicati zasedanje prve skupščine zbornice za dan, ki ne sme biti pozneje od treh mesecev po uveljavitvi tega zakona in ne prej kot v 15 dneh po objavi sklica zasedanja prve skupščine zbornice in 3. objaviti sklic zasedanja prve skupščine zbornice v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4)Na prvi skupščini zbornice morajo člani sprejeti statut zbornice in izvoliti člane organov zbornice in disciplinskih komisij.

(5)Za prvo skupščino zbornice se uporabljajo naslednja pravila: 1. zbornica je sklepčna, če se je udeleži 1/10 članov, 2. zasedanje zbornice do izvolitve predsednika zbornice vodi predsednik Društva upraviteljev Slovenije, potem pa predsednik zbornice, 3. odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina na skupščini zbornice prisotnih članov.

(6)Predsednik zbornice mora v osmih dneh po koncu zasedanja prve skupščine zbornice vložiti zahtevo za soglasje k statutu zbornice.

(7)Minister, pristojen za pravosodje, mora v 15 dneh po prejemu zahteve iz šestega odstavka tega člena: 1. odločiti o soglasju k statutu zbornice in 2. imenovati predsednika in enega člana disciplinske komisije prve stopnje in disciplinske komisije druge stopnje ter njihove namestnike.

(1)S tem zakonom spremenjeni četrti odstavek 41. člena zakona se uporablja za zunajsodne poravnave, sklenjene po uveljavitvi tega zakona.

(2)S tem zakonom spremenjeni deseti odstavek 442. člena zakona se uporablja za terjatve do pravnih oseb, ki so bile izbrisane po uveljavitvi tega zakona.

(1)Minister, pristojen za pravosodje mora v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati predpis iz petega odstavka novega 123.a člena zakona in uskladiti predpise iz prvega odstavka 114. člena zakona s tem zakonom.

(2)Vlada Republike Slovenije mora v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladiti Uredbo o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (Uradni list RS, št. 23/04, 66/06 in 16/08) s tem zakonom.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-01/10-14/71 Ljubljana, dne 18. junija 2010 EPA 1015-V Državni zbor Republike Slovenije mag. Vasja Klavora l.r. Podpredsednik