99. člen ZPol-UPB7

Zastaranje vodenja disciplinskega postopka je bilo zadržano le za 30 dni bolniške odsotnosti, ko se (pokojni) tožnik zaradi zdravstvenega stanja in bolečin ni mogel udeleževati disciplinske obravnave, ne pa vseh 74 dni, kolikor je trajal bolniški stalež. Na podlagi ugotovitve, da prenehanje delovnega razmerja ni bilo zakonito, se ugotovi trajanje delovnega razmerja (pokojnega) tožnika do njegove smrti, razen za čas, ko je bil zaposlen drugje, poleg tega pa se njegovim dedičem, ki so stranke v postopku, prizna reparacija v višini plače, ki bi jo tožnik prejemal, oziroma razlike v plači glede na plačo, ki jo je prejemal pri drugem delodajalcu.

Delavcu ne pripada celotno nadomestilo plače (v višini plače, kot bi jo prejemal, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu, ampak le morebitna razlika med plačo, ki bi jo moral prejemati pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje prenehalo, če bi delal, in plačo, ki jo je prejemal pri drugem delodajalcu.

Glede na vis ok status tožnika je upravičena zahteva tožene stranke kot delodajalca po njegovi zadržanosti glede dajanja izjav preko javnih občil. Javno komentiranje in ocenjevanje dela organa, v katerem je delo opravljal, v objavljenem odprtem pismu, je bilo v nasprotju s kodeksom etike in je škodovalo toženi stranki. Iz teh razlogov ga je tožena stranka utemeljeno spoznala za odgovornega lažje disciplinske kršitve.

Bolniški stalež kot razlog za opravičeno odsotnost z dela pomeni le, da je delavec iz zdravstvenih razlogov nesposoben za delo, ne pomeni pa nujno, da zaradi tega disciplinskega postopka zoper njega ni mogoče voditi (nekoliko poenostavljen primer: mavec na roki, ki delavcu onemogoča delo, ne preprečuje udeležbe delavca na disciplinski obravnavi). Za zaključek, da zaradi odsotnosti z dela tudi disciplinskega postopka ni mogoče voditi, bi bilo treba na primer dokazati, da je bil delavec hospitaliziran, da je nepokreten ali podobno.

Določilo drugega odstavka 5. člena Uredbe o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalne skupnosti posega na področje, ki ga ureja zakon. Sodišče druge stopnje bi moralo za pravilno uporabo materialnega prava ugotoviti tudi, ali je tožnikova opravičena odsotnost z dela v trajanju 74 dni predstavljala tisti dejanski stan, ki ustreza določilu petega odstavka 128. člena ZJU, kar bi narekovalo zadržanje (pretrganje) zastaralnega roka za vodenje disciplinskega postopka.

Spor o začasni odstranitvi delavca z dela ne spada med spore iz 1. in 2. točke 31. člena ZDSS-1, sodišče druge stopnje pa glede tega dela odločitve revizije tudi ni dopustilo. Ker je imel tožnik v disciplinskem postopku pooblaščenca odvetnika, tožena stranka ni kršila pravil o vročanju, ker je vabilo na zagovor vročila le tožnikovemu pooblaščencu. Za odločitev o zakonitosti obravnavane disciplinske odločbe ne zadošča že zgolj ugotovitev sodišča o tem, da je tožniku dokazan neupravičen vpogled v osebne podatke, temveč bi moralo le-to ugotoviti tudi, ali je tožnik neupravičeno vpogledane podatke uporabil v nasprotju z zakonom, kar je eden od zahtevanih znakov za kaznivo dejanje po prvem odstavku 154. člena KZ. Ker nobeno od nižjih sodišč ni ugotavljalo dejanskega stanja glede tega, ali je tožnik neupravičeno vpogledane podatke tudi uporabil, je ostalo dejansko stanje glede obstoja enega od znakov očitanega kaznivega dejanja neraziskano, sprejeta odločitev pa je posledično materialnopravno zmotna.

Tožniku je bilo očitano, da je dne 17. 3. 2005 na svojem domu hranil večjo količino vojaškega orožja, streliva in eksploziva, katerega promet, nabava in posest (hramba) v tistem trenutku posameznikom ni bila dovoljena.

Za presojo zakonitosti sklepa o disciplinski odgovornosti ni bistvena ugotovitev, da tožnik z očitanim ravnanjem ni storil prekrška ali kaznivega dejanja, saj sta disciplinski in kazenski postopek ločena. Iz tega razloga oprostilna odločba ne more vplivati na odločitev delodajalca, da ima očitano ravnanje znake kaznivega dejanja in da je podana disciplinska odgovornost delavca.

Sklep, s katerim je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, je zakonit, saj je bilo ugotovljeno, da je storil očitano težjo disciplinsko kršitev po 6. al. 1. odst. 99. čl. ZPol, ko je s pomočjo računalniških evidenc opravil neupravičen vpogled v osebne podatke, ki se vodijo samo na podlagi zakona, ter tako izpolnil znake kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov. Tožnikova pravica do obrambe v disciplinskem postopku ni bila kršena, saj je prejel sklep o uvedbi disciplinskega postopka, v katerem je očitana kršitev jasno opredeljena in konkretizirana, ter vabilo na disciplinsko obravnavo z obvestilom, da lahko vpogleda v disciplinski spis.

Stranka mora za svoja dejstva predlagati dokaze, in obratno. Pri tem mora natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s predlaganim dokazom ugotovi. Ne zadošča, da navede le dokaze, ne pove pa, katera dejstva točno naj se s takšnimi dokazi ugotovijo. Tako torej ne zadošča goli predlog za zaslišanje prič in strank oziroma za izvedbo listinskih dokazov, brez navedbe o dejstvih, ki jih hoče stranka z izvedbo predlaganih dokazov dokazati. V 2. odstavku 99. člena ZPol je predviden fakultativen in ne obvezen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Zaradi tega morajo biti za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa podane tudi t. i. kvalifikatorne okoliščine, ki jih mora ugotoviti, navesti in v disciplinski odločbi obrazložiti sam delodajalec. Ugotovitev njihovega obstoja sodi med dejanske ugotovitve.

Tožnik je bil spoznan za odgovornega hujše kršitve delovnih obveznosti, ker naj bi z neresničnim in goljufivim namenom prikazoval okoliščine prometne nesreče, v kateri je bil udeležen kot sopotnik ter poskušal z odškodninskim zahtevkom spraviti delavce zavarovalnice v zmoto. Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za kršitev po 6. al. 1. odst. 99. člena ZPol, ker je bila kršitev storjena izven delovnega časa, ter da že iz tega razloga verjetnost obstoja terjatve za izdajo začasne odredbe v sporu zaradi disciplinskega ukrepa odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. odst. 124. člena ZJU ni podana.