51. člen ZPSto-2
(reklamacija)
(1)Uporabnik poštnih storitev ima pravico vložiti reklamacijo v treh mesecih po oddaji poštne pošiljke v primerih iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena.
(2)Uporabnik poštnih storitev ima pravico vložiti reklamacijo takoj ob dostavi ali najpozneje v 30 dneh od dostave, če pomanjkljivosti niso takoj vidne.
(3)Če uporabnik poštnih storitev ne vloži reklamacije v rokih iz prejšnjih odstavkov tega člena, izgubi pravico do odškodnine.
(4)Izvajalec poštnih storitev mora na reklamacijo odgovoriti v 15 dneh za poštno pošiljko v notranjem poštnem prometu in v dveh mesecih za poštno pošiljko v mednarodnem poštnem prometu, sicer lahko uporabnik poštnih storitev v 15 dneh od poteka roka vloži predlog za rešitev spora na agencijo. Če je uporabnik poštnih storitev potrošnik, lahko vloži predlog za rešitev spora tudi pred izvajalcem izvensodnega reševanja potrošniških sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek skladno z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov, če izvajalec poštnih storitev priznava takšno pristojnost izvajalcev za reševanje potrošniških sporov. V primeru, da izvajalec poštnih storitev ne priznava nobenega izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov kot pristojnega za reševanje potrošniškega spora, mora potrošnika na to v pravnem pouku posebej opozoriti.
(5)Če se postopek pred izvajalcem izvensodnega reševanja potrošniških sporov ne konča z zavezujočo odločbo skladno z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov, lahko potrošnik ne glede na roke iz prejšnjega odstavka tega člena v 15 dneh od dneva, ko je bil ta postopek končan, vloži predlog za rešitev spora pred agencijo.
(6)Izvajalci univerzalne storitve, v primerih, ko izvajalec univerzalne storitve ni bil imenovan, pa tudi izvajalci zamenljivih storitev, vodijo za nadzor nad kakovostjo izvajanja univerzalne storitve tudi evidence s podatki o številu reklamacij in načinu njihove obravnave, ki se objavljajo skupaj z letnim poročilom o nadzoru nad izvajanjem teh storitev iz šestega odstavka 3. člena tega zakona.
- UPRS Sodba I U 1346/2021-20Upravno sodišče RS · 2025
Ugotovitev, ali je bil Paket poškodovan med prenosom je razrešitev spora in ugotovitev odškodninskega temelja, bistvena. Toženka se do tožničinega dokaznega predloga, to je potrdila o dostavi, ki naj bi dokazoval, da je prevzela A. nepoškodovan Paket, v izpodbijani odločbi niti ne opredeli, temveč svojo dokazno oceno gradi na fotografijah, ki tega dejstva (da bi bil Paket poškodovan med prenosom pošiljke) ne dokazujejo. Ekskulpacijski razlog z vidika izvajalca poštnih storitev določen tudi v drugem odstavku 49. člena ZPSto-2 in sicer povzeto, da je odškodninsko odgovoren v primeru, če pride do škode, ker poštna pošiljka ni imela notranje zaščite vsebine v skladu z določbami iz prvega odstavka 49. člena ZPSto-2, pošiljatelj. Zmotna je zato odločitev AKOS, kot je mogoče povzeti, da bi morala zahteva po dodatni zaščiti biti določena v Splošnih pogojih, ker že zakon določa, da je v primeru nezadostne notranje zaščite, odškodninsko odgovoren pošiljatelj (49. člena ZPSto-2).
- VSRS Sklep II DoR 240/2019Vrhovno sodišče RS · 2019
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1) ali je uporaba določb Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2) glede odškodninske odgovornosti izvajalca poštnih storitev, omejitve višine odškodnine ter izključitve odgovornosti v primeru posredne škode omejena izključno na primere, ko je podana lažja oblika krivde, ter na najpogostejše in najbolj tipične primere škodnih dogodkov (in kateri so takšni primeri) in 2) ali je škodo, ki nastane naslovniku poštne pošiljke in ni posledica direktnega ravnanja izvajalca poštnih storitev, temveč ravnanja tretje osebe, ki je poštno pošiljko prejela zaradi napake izvajalca poštnih storitev, mogoče opredeliti kot posredno škodo.
- UPRS Sodba I U 106/2018-15Upravno sodišče RS · 2019
Izbrana vrsta poštne pošiljke po drugem odstavku 50. člena ZPSto-2 ni ekskulpacijski razlog, torej razlog, ki bi izključeval odgovornost po temelju, temveč je od tega dejstva odvisna višina odškodnine, ki jo je stranka z interesom dolžna povrniti, torej višina pravno priznane odškodnine. Višina odškodnine je skladno z drugim odstavkom 52. člena ZPSto-2 omejena, tj. stranka z interesom ne odgovarja po načelu popolne odškodnine, ampak limitirano. V obravnavanem primeru je njena odgovornost omejena na 15-kratnik cene, plačane za poštno storitev, upoštevaje pri tem dodatno še tretji odstavek cit. člena in pravico do povrnitve plačane cene za prenos pošiljke (minus cene zavarovanja).
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 9. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1346/2021-20Upravno sodišče RS · 3. 9. 2025
Ugotovitev, ali je bil Paket poškodovan med prenosom je razrešitev spora in ugotovitev odškodninskega temelja, bistvena. Toženka se do tožničinega dokaznega predloga, to je potrdila o dostavi, ki naj bi dokazoval, da je prevzela A. nepoškodovan Paket, v izpodbijani odločbi niti ne opredeli, temveč svojo dokazno oceno gradi na fotografijah, ki tega dejstva (da bi bil Paket poškodovan med prenosom pošiljke) ne dokazujejo. Ekskulpacijski razlog z vidika izvajalca poštnih storitev določen tudi v drugem odstavku 49. člena ZPSto-2 in sicer povzeto, da je odškodninsko odgovoren v primeru, če pride do škode, ker poštna pošiljka ni imela notranje zaščite vsebine v skladu z določbami iz prvega odstavka 49. člena ZPSto-2, pošiljatelj. Zmotna je zato odločitev AKOS, kot je mogoče povzeti, da bi morala zahteva po dodatni zaščiti biti določena v Splošnih pogojih, ker že zakon določa, da je v primeru nezadostne notranje zaščite, odškodninsko odgovoren pošiljatelj (49. člena ZPSto-2).
- VSRS Sklep II DoR 240/2019Vrhovno sodišče RS · 8. 8. 2019
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1) ali je uporaba določb Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2) glede odškodninske odgovornosti izvajalca poštnih storitev, omejitve višine odškodnine ter izključitve odgovornosti v primeru posredne škode omejena izključno na primere, ko je podana lažja oblika krivde, ter na najpogostejše in najbolj tipične primere škodnih dogodkov (in kateri so takšni primeri) in 2) ali je škodo, ki nastane naslovniku poštne pošiljke in ni posledica direktnega ravnanja izvajalca poštnih storitev, temveč ravnanja tretje osebe, ki je poštno pošiljko prejela zaradi napake izvajalca poštnih storitev, mogoče opredeliti kot posredno škodo.
- UPRS Sodba I U 106/2018-15Upravno sodišče RS · 15. 1. 2019
Izbrana vrsta poštne pošiljke po drugem odstavku 50. člena ZPSto-2 ni ekskulpacijski razlog, torej razlog, ki bi izključeval odgovornost po temelju, temveč je od tega dejstva odvisna višina odškodnine, ki jo je stranka z interesom dolžna povrniti, torej višina pravno priznane odškodnine. Višina odškodnine je skladno z drugim odstavkom 52. člena ZPSto-2 omejena, tj. stranka z interesom ne odgovarja po načelu popolne odškodnine, ampak limitirano. V obravnavanem primeru je njena odgovornost omejena na 15-kratnik cene, plačane za poštno storitev, upoštevaje pri tem dodatno še tretji odstavek cit. člena in pravico do povrnitve plačane cene za prenos pošiljke (minus cene zavarovanja).
- UPRS sodba II U 313/2016Upravno sodišče RS · 24. 5. 2017
Določba četrtega odstavka 51. člena ZPSto-2, ki napotuje na uporabo 62. člena ZPSto-2, opredeljuje torej stvarno pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za izvensodno obravnavo odškodninskih sporov med uporabniki in izvajalci poštnih storitev in velja za vse izvajalce poštnih storitev - ne glede na njihov status in ne glede na to, ali opravljajo storitve v naboru ali (tudi) izven nabora univerzalne poštne storitve.
- UPRS sodba I U 1735/2013Upravno sodišče RS · 22. 4. 2014besedilo 2009–2015
Za primere drugih storitev, ki niso poštne storitve, ki bi se nanašale na priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštne pakete, reševanje reklamacijskih postopkov pri izvajalcih poštnih storitev in posledično uporabniških sporov pri agenciji v ZPSto-2 ni predvideno. To pa pomeni, da toženka nima podlage za reševanje drugih sporov, kot je npr. obravnavani, ki se ne nanaša na navedene vrste poštnih storitev oziroma se nanaša na storitev denarnega nakazila.
- UPRS sodba I U 1173/2011Upravno sodišče RS · 4. 7. 2012besedilo 2009–2015
Določbo četrtega odstavka 51. člena ZPSto-2, kadar gre za univerzalno poštno storitev, je treba razlagati v pomenu, da tudi za uporabnika nezadovoljivo rešena zadeva predstavlja podlago za vložitev zahteve za rešitev spora na Agencijo a pošto in elektronske komunikacije (načelo lojalnega sodelovanja med državami članicami in institucijami, 4. člen PEU).
- UPRS sodba I U 146/2011Upravno sodišče RS · 6. 9. 2011besedilo 2009–2015
Pravni temelj odškodninskega zahtevka uporabnika poštnih storitev zaradi poškodovanja poštne pošiljke, je pogodba o izvedbi poštne storitve med izvajalcem in uporabnikom poštne storitve, zato v primeru kršitve pogodbene obveznosti izvršiti poštno storitev, kršitelja zadenejo odškodninske in druge civilnopravne sankcije. Gre za poslovno odškodninsko obveznost, saj je izvajalec poštne storitve z uporabnikom poštne storitve v poslovni zvezi. Ko se spor med izvajalcem in uporabnikom poštnih storitev v postopku pri izvajalcu poštnih storitev rešuje in tudi deloma reši, določba četrtega odstavka 51. člena ZPSto-1 toženi stranki ne daje pooblastila za reševanje spora.