4. člen ZJC-D
(rok za določitev projektnih pogojev in za izdajo soglasij)
Za 71. členom se doda nov 71.a člen, ki se glasi:
(1)Ne glede na določbe zakona, ki ureja graditev objektov, Direkcija za ceste, občina ali gospodarska družba iz prvega odstavka 20. člena tega zakona kot pristojni soglasodajalec določi projektne pogoje in jih pošlje vlagatelju pri manj zahtevnem objektu v 30 dneh, pri zahtevnem objektu pa v 60 dneh od prejema popolne vloge.
(2)Direkcija za ceste ali gospodarska družba iz prvega odstavka 20. člena tega zakona pošlje svoje soglasje v 60 dneh, občina pa v 30 dneh od prejema popolne vloge.«.
- VSM Sodba I Cp 40/2025Višje sodišče v Mariboru · 2025
V tej zvezi je pravilno izpostavilo stališče sodne prakse, da klic na policijo, ki se kasneje izkaže za neutemeljenega, ne more avtomatsko pomeniti odškodninske odgovornosti, saj bi s tem prišlo do izničenja varstva pravic (8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).
- VSL sodba I Cp 1558/04Višje sodišče v Ljubljani · 2005
Ker je tožena stranka dokazala, da oporni zid stoji za njeni parceli in ne na javni poti, občina pa je dokazala, da je javna pot ustrezna glede na promet, ki naj se po njej odvija, je pravilno zavrnjen zahtevek, s katero je tožeča stranka na podlagi 156. člena zahtevala odstranitev opornega zidu z javne poti. Tožeča stranka ni dokazala nevarnosti in večje škode, tožena stranka pa je dokazala, da ni podana protipravnost njenega ravnanja.
- VSRS Sodba II Ips 603/2000Vrhovno sodišče RS · 2001
Zmotno je izhodišče zahteve, da je lahko sodišče prve stopnje o statusu dela sporne parcele odločilo kot o predhodnem vprašanju in zato samo za potrebe te pravde ugotovilo, da je sporni del javne poti izgubil status javnega dobra. Taka odločitev s posledično ugoditvijo tožbenemu zahtevku zaradi priposestovanja bi imela za posledico vpis tožnikove lastninske pravice v zemljiški knjigi, ta pa bi učinkoval zoper vse. Zato so pravno nepravilni tudi nadaljnji razlogi, da je tožnik lahko priposestvoval sporni del javne poti. Vaške poti so grajeno javno dobro in spadajo v kategorijo občinskih, torej javnih cest. Zato na njih po izrecni določbi 2. člena ZJC ni mogoče s priposestvovanjem pridobiti lastninske pravice.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 26. 6. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba I Cp 40/2025Višje sodišče v Mariboru · 26. 6. 2025
V tej zvezi je pravilno izpostavilo stališče sodne prakse, da klic na policijo, ki se kasneje izkaže za neutemeljenega, ne more avtomatsko pomeniti odškodninske odgovornosti, saj bi s tem prišlo do izničenja varstva pravic (8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).
- VSL sodba I Cp 1558/04Višje sodišče v Ljubljani · 27. 7. 2005
Ker je tožena stranka dokazala, da oporni zid stoji za njeni parceli in ne na javni poti, občina pa je dokazala, da je javna pot ustrezna glede na promet, ki naj se po njej odvija, je pravilno zavrnjen zahtevek, s katero je tožeča stranka na podlagi 156. člena zahtevala odstranitev opornega zidu z javne poti. Tožeča stranka ni dokazala nevarnosti in večje škode, tožena stranka pa je dokazala, da ni podana protipravnost njenega ravnanja.
- VSRS Sodba II Ips 603/2000Vrhovno sodišče RS · 25. 10. 2001
Zmotno je izhodišče zahteve, da je lahko sodišče prve stopnje o statusu dela sporne parcele odločilo kot o predhodnem vprašanju in zato samo za potrebe te pravde ugotovilo, da je sporni del javne poti izgubil status javnega dobra. Taka odločitev s posledično ugoditvijo tožbenemu zahtevku zaradi priposestovanja bi imela za posledico vpis tožnikove lastninske pravice v zemljiški knjigi, ta pa bi učinkoval zoper vse. Zato so pravno nepravilni tudi nadaljnji razlogi, da je tožnik lahko priposestvoval sporni del javne poti. Vaške poti so grajeno javno dobro in spadajo v kategorijo občinskih, torej javnih cest. Zato na njih po izrecni določbi 2. člena ZJC ni mogoče s priposestvovanjem pridobiti lastninske pravice.