250. člen KZ-1
Tihotapstvo
(1)Kdor prenese, izogibajoč se ukrepom carinskega nadzorstva, čez carinsko črto Evropske unije blago velike premoženjske vrednosti, ali ga prenese z uporabo sile ali grožnje, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo.
(2)Kdor se ukvarja s prenašanjem blaga na carinsko območje Evropske unije in se pri tem izogiba ukrepom carinskega nadzorstva, ga po njem prevaža, nudi skrivališča ali skladišča, ga ponuja ali doseže prodajo, pa gre za blago, ki skupaj dosega večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let zapora in denarno kaznijo.
(3)S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje uradna oseba, ki z zlorabo uradnega položaja ali pravic omogoči tihotapstvo blaga na carinsko območje Evropske unije ali prevoz po njem.
(4)Če storilec z dejanji iz drugega ali tretjega odstavka tega člena sebi ali komu drugemu pridobi veliko premoženjsko korist ali povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali podpira teroristično dejavnost ali taka dejanja stori kot član hudodelske združbe, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let in z denarno kaznijo.
(5)Kdor pridobiva ali zbira tihotapsko blago velike premoženjske vrednosti za prenos na carinsko območje Evropske unije, preskrbuje ponarejene dokumente ali prevoz na in po carinskem območju Evropske unije ali kako drugače organizira skrivanje, skladiščenje ali prodajo tihotapskega blaga, se kaznuje z zaporom od treh do dvanajstih let in denarno kaznijo.
(6)Prejšnji odstavki se uporabljajo tudi za kazniva dejanja, storjena v tujini, če je država, v kateri so bila storjena, enako kot Republika Slovenija sprejela skupno mednarodnopravno obveznost preprečevati taka kazniva dejanja, ne glede na to, kje so storjena, ter je dejanja v svojem zakonu ustrezno enako določila kot kazniva dejanja.
(7)Vrednost blaga po tem členu se določa po njegovi tržni vrednosti na območju Republike Slovenije.
(8)Tihotapsko blago se vzame.
- VSM Sodba II Kp 37329/2016Višje sodišče v Mariboru · 2018
Presoja obsojenčeve osebnostne urejenosti.
- VSRS Sodba XI Ips 20252/2017Vrhovno sodišče RS · 2017
Iz zgoraj povzetih navedb izhaja, da zagovornica ne izpodbija obstoja utemeljenega suma, temveč uveljavlja kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. Vrhovno sodišče poudarja, da gre pri pravni kvalifikaciji in obstoju zakonskih znakov kaznivega dejanja za vprašanja, ki jih sodišče ugotavlja in na katera bo sodišče (dokončno) odgovorilo šele v nadaljnjih fazah kazenskega postopka, za odreditev pripora pa zadošča, da sodišče ugotovi, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na potrebno stopnjo verjetnosti, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. Vrhovno sodišče dodaja, da iz opisa dejanja, ki se očita obdolžencu (točka 3 obrazložitve sklepa preiskovalne sodnice), izhaja, da je obdolženec na carinskem območju Evropske unije prevažal, skladiščil, ponujal in dosegal prodajo blaga, ki je bilo na carinsko območje Evropske unije preneseno z izogibanjem ukrepom carinskega nadzorstva, pa gre za blago, ki skupaj dosega večjo premoženjsko vrednost, s čemer so izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja tihotapstva po drugem odstavku 250. člena KZ-1. Iz navedene obrazložitve sicer izhaja zaključek sodišč o sorazmernosti in neo
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 12. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba II Kp 37329/2016Višje sodišče v Mariboru · 18. 12. 2018
Presoja obsojenčeve osebnostne urejenosti.
- VSRS Sodba XI Ips 20252/2017Vrhovno sodišče RS · 29. 6. 2017
Iz zgoraj povzetih navedb izhaja, da zagovornica ne izpodbija obstoja utemeljenega suma, temveč uveljavlja kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. Vrhovno sodišče poudarja, da gre pri pravni kvalifikaciji in obstoju zakonskih znakov kaznivega dejanja za vprašanja, ki jih sodišče ugotavlja in na katera bo sodišče (dokončno) odgovorilo šele v nadaljnjih fazah kazenskega postopka, za odreditev pripora pa zadošča, da sodišče ugotovi, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na potrebno stopnjo verjetnosti, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. Vrhovno sodišče dodaja, da iz opisa dejanja, ki se očita obdolžencu (točka 3 obrazložitve sklepa preiskovalne sodnice), izhaja, da je obdolženec na carinskem območju Evropske unije prevažal, skladiščil, ponujal in dosegal prodajo blaga, ki je bilo na carinsko območje Evropske unije preneseno z izogibanjem ukrepom carinskega nadzorstva, pa gre za blago, ki skupaj dosega večjo premoženjsko vrednost, s čemer so izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja tihotapstva po drugem odstavku 250. člena KZ-1. Iz navedene obrazložitve sicer izhaja zaključek sodišč o sorazmernosti in neo