114. člen KZ-1
Prepovedana tvorba živih bitij
(1)Kdor izdeluje ali sodeluje pri izdelovanju ali poskusih izdelovanja ali križanja človeka ali drugih vrst, kar je za človeštvo škodljivo in prepovedano po predpisih in po mednarodnem pravu, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.
(2)Če gre pri dejanjih iz prejšnjega odstavka za ustvaritev človeškega bitja, ki je genetsko istovetno z drugim živim ali mrtvim človeškim bitjem, za ustvarjanje človeških zarodkov v raziskovalne, industrijske ali komercialne namene ali za zamenjevanje pomembnih človeških delov telesa ali organov, kar po predpisih in po mednarodnem pravu ni dovoljeno, se storilec kaznuje z zaporom od desetih do petnajstih let.
(3)Kdor opravlja genetske preiskave, ki lahko napovejo dedne bolezni ali omogočajo določitev nosilstva gena, odgovornega za bolezen, ali odkrijejo genetsko nagnjenost ali dovzetnost za bolezen, vendar se te preiskave ne opravljajo izključno v zdravstvene namene ali kot zdravstvene raziskave v zdravstvene namene, ali kdor pri opravljanju preiskav opusti ustrezno genetsko svetovanje ali s kršitvijo predpisov izvaja znanstvene preiskave na področju biologije in medicine, ki so prepovedane po predpisih in po mednarodnem pravu, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
(4)Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor pri raziskovanju na človeških zarodkih ogrozi integriteto ali življenje človeškega zarodka.
(5)Kdor omogoča dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena s financiranjem, s tem, da daje na razpolago objekte, pripomočke ali tvarine za izdelavo živih bitij ali njihovo križanje, s pridobivanjem sodelavcev ali z drugačnim organiziranjem izdelave, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let.
- VSM Sodba IV Kp 27759/2013Višje sodišče v Mariboru · 2018
Sodišče prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da ni dokazano, da sta obdolženki oškodovanki onemogočili vstop in uporabo prostorov in predmetov, navedenih v obtožbi, katerih solastnica je, ni imelo pravice, da bi očitano kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po prvem odstavku 141. člena KZ-1 samo presojalo s stališča, ali je obdolženkama dokazana storitev kaznivega dejanja samovoljnosti iz 310. člena KZ-1 in ugotavljalo, ne da bi to zatrjevala tožilka, ali sta si vzeli svojo pravico ali pravico, za katero mislita, da jima pripada, torej izpolnili znake tega kaznivega dejanja.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 5. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba IV Kp 27759/2013Višje sodišče v Mariboru · 10. 5. 2018
Sodišče prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da ni dokazano, da sta obdolženki oškodovanki onemogočili vstop in uporabo prostorov in predmetov, navedenih v obtožbi, katerih solastnica je, ni imelo pravice, da bi očitano kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po prvem odstavku 141. člena KZ-1 samo presojalo s stališča, ali je obdolženkama dokazana storitev kaznivega dejanja samovoljnosti iz 310. člena KZ-1 in ugotavljalo, ne da bi to zatrjevala tožilka, ali sta si vzeli svojo pravico ali pravico, za katero mislita, da jima pripada, torej izpolnili znake tega kaznivega dejanja.