26. člen ZPacP

Operater na proces zabrazgotinjenja in morebitno ujetost živca v brazgotinsko tkivo nima vpliva. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je najbolj verjeten vzrok za ugotovljeno okvara živca proces brazgotinjenja. Gre za zaplet po opravljenem posegu in ne za strokovno napako operaterja.

Zahteva, da za operativni poseg oziroma za zahtevnejše posege, ki so povezani z večjim tveganjem za pacienta, poda pojasnilno dolžnost zdravnik operater, če to ni možno pa drug zdravnik, ki je usposobljen za tak medicinski poseg, tako ne pomeni, da je izpolnjena pojasnilna dolžnost le, če jo poda operater in zgolj, če ta tega ne more, drug enako usposobljen zdravnik. Za presojo veljavnosti privolitve, je pomembno, ali je pojasnilo bilo po obsegu in načinu njegove podaje podano popolno in pravilno in je vsebovalo vse pomembne informacije za pacientovo odločitev. Zato pa ni podane kršitve pojasnilne dolžnosti in posledične odškodninske odgovornosti, če po pisni izpolnitvi predpisanega pisnega obrazca podpisani pisni obrazec v drugopisu ali kopiji ni bil izročen pacientu. Obseg in vsebina pojasnilne dolžnosti je odvisna od okoliščin posameznega primera, na katerega je potrebno tudi aplicirati splošne kriterije, ki opredeljujejo pravilnost izpolnitve pojasnilne dolžnosti. 107. člen ZPP ureja zgolj predložitev listin kot dokazov sodišču. Ne omejuje pa pravice do izjave strank, ki gre tem že na podlagi 22. člena URS. Zato pa so neutemeljeni pritožbeni očitki, da glede na t

Samo v izjemnih primerih, so dovolj ustna pojasnila, sicer morajo biti pisna in ustna.

Sodna praksa je jasna, da morajo biti podana najbolj pogosta tveganja, da to mora biti tudi v obliki obrazca in da se tožniku to mora ustno pojasniti. Pri tako hudih operacijah, kot je bila pred tožnikom, takšna zahteva ni neživljenjska in prestroga. Med zdravnikom in pacientom mora iti za razgovor, ne le branje obrazca in podpisovanje s strani pacienta. Seveda pa mora zdravnik iz razgovora ugotoviti, ali je pacient razumel pojasnilo, ki ga zahteva zakon. Ni pa zdravnik dolžan pojasnjevati pacientu, kako lahko uresničitev komplikacij vpliva na njegovo delovno zmožnost. Sodišče je ugotovilo, da zdravnik ni opravil pojasnilne dolžnosti tako, kot je treba v tako težkem primeru tudi v slovenskem jeziku. Šele če bi vse to pojasnil tožniku in na pravilen način, bi lahko tožniku očitali, da bi moral prositi za prevod, če slovenščine ne razume popolnoma. Ni predpisa, ki bi terjal, da zdravnik pri vsakem pacientu preveri ali razume slovenski jezik.

Tožena stranka je ravnala pravilno in strokovno, izdrtje obeh zob pa je bilo nujno potrebno in skladno s pravili medicinske stroke. Tožnica ni dokazala, da je tožena stranki nastala škoda zaradi nestrokovnih posegov v njeni ustni votlini. Posegi so bili opravljeni z njeno privolitvjo in soglasjem, pred samimi posegi pa je bila izpolnjena pojasnilna dolžnost. S strani tožene stranke je bila pred posegi opravljena tudi potrebna pojasnilna dolžnost skladno z 20. členom ZPacP, tožnica pa je svobodno privolila v vse opravljene posege v njeni ustni votlini. ZPacP v petem odstavku 26. člena sicer določa, da mora biti pacientova privolitev za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, dokumentirana na obrazcu iz 27. člena tega zakona. Po presoji pritožbenega sodišča gre tudi pri izdrtju zoba za mali operativni poseg, ki je lahko povezan z večjimi tveganji in obremenitvami. Vendar odsotnost takšnega pisnega obrazca ne odreka veljavnosti tožničine privolitve, ki je bila izražena ustno in konkludentno z večkratnim obiskom zdravstvene ustanove, kjer je bilo opravljenih več kontinuiranih posegov, in plačilom računov po vsaki opravlje

Z izrekom se odloči o predmetu postopka (213. člen ZUP). Ker gre v primeru za naložitev ukrepa, mora biti ta odrejen jasno, natančno in določno. Neizvršitev ukrepa namreč privede do njegove prisilne izvršitve, vendar pa mora biti za zakonito odreditev prisilne izvršitve odrejenega ukrepa (282. člen ZUP in nadaljnji) predvsem jasno, kaj bi moral zavezanec storiti, opustiti ali trpeti, pa ni. To pa je lahko le z jasnim in določnim izrekom (šesti odstavek 213. člena ZUP).

V izjemnih primerih, kakršen je obravnavani, so dovolj tudi zdravnikova ustna pojasnila. Veljavnost pacientove privolitve v poseg tudi po stališču teorije "nedvoumno" vezana "na izjavo volje in ne na pisnost kot tako", in ker je tožnica svojo voljo nesporno in jasno izrazila s prihodom na operacijo in nato s podpisom privolitvenega obrazca za anestezijo, ki "je kot sestavni del operacije predstavljala funkcionalno celoto v okviru opravljenega operativnega zdravljenja", odsotnost pisne oblike privolitve kot taka in sama po sebi ni vplivala na veljavnost pacientkine privolitve.

Večinsko stališče pravne teorije in sodne prakse glede podlage odškodninske odgovornosti zdravnika je, da je razmerje med zdravnikom in pacientom pogodbene narave. V primeru, ko zdravnik ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo, kar se odrazi v strokovni napaki, ali ko krši pojasnilno dolžnost in bolniku nastane škoda, gre za kršitev pogodbenega razmerja. Protipravnost, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti za škodo zaradi zdravnikove kršitve dolžnega ravnanja, se kaže v kršitvah pogodbene obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je zdravnik s pogodbo o zdravstvenih storitvah zavezal opraviti (to je ravnati lege artis in pravilno izpolniti pojasnilno dolžnost). Zato se za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo kršitev povzroči pacientu, uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti (243. člen v zvezi z 246. členom OZ). Izjema od pogodbenega načela velja v primerih, ko mora zdravnik opraviti nujen medicinski poseg, pacient pa je v stanju, ki mu ne dopušča oblikovanja lastne volje.

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je pogoj za veljavnost privolitve v primerih, ko gre za operativni poseg, povezan z večjim tveganjem, da je pojasnila dolžnost v smislu 20. člena ZPacP izvedena ustno in pisno ali zadošča že ustno izvedena pojasnilna dolžnost, - ali je pogoj za veljavnost privolitve v primerih, ko gre za operativni poseg povezan z večjim tveganjem, da je privolitev podana pisno (na privolitvenem obrazcu).

Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je anesteziologinja podala tožniku pojasnilo v zvezi s stanjem njegovih zob neposredno pred anestezijo oziroma neposredno pred posegom. Anesteziologinja je v danih okoliščinah, ko je bilo v bolnišnici občutno pomanjkanje anesteziologov, ravnala okoliščinam primerno, in tako kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, običajno glede na bolnišnične razmere in dane možnosti ter trenutne standarde v našem zdravstvenem sistemu.

Sodišče lahko ponovi dokazovanje z drugim izvedencem tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.

Za presojo, kateri zdravnik mora pacientu dati pojasnila, je bistveno tveganje, s katerimi je poseg povezan. Le za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, da pacientu razumljiva ustna in pisna pojasnila zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg. V 86. členu ZPacP je predpisana sankcija tudi v primeru, če zdravnik izvede medicinski poseg ali druga dejanja v postopkih zdravljenja in rehabilitacije brez privolitve zakonitega zastopnika, kadar pacient zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privolitve v medicinski poseg.

Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožnik svoje soglasje za dogovorjeni operativni poseg dal na standardiziranem obrazcu, ki pa poleg podatkov pacienta in diagnoze vsebuje le na obrazcu natisnjeno navedbo, da mu je lečeči zdravnik razložil vse morebitne zaplete, ki spremljajo zdravljenje in lahko ogrozijo njegovo zdravje in življenje, medtem ko podrobnejše obrazložitve predlaganega posega, kot je določena z vsebino, opredeljeno v 27. člen ZPacP, obrazec ne vsebuje. Ker iz obrazca ni razvidno, kakšna vrsta operacije bo opravljena, ni mogoče preveriti, v kakšnem obsegu je bil pacient seznanjen z vrsto in obsegom samega posega, v katerega je privolil.

Z izpodbijanim sklepom se je postopek pridržanja končal z ustavitvijo, ki je za osebo, glede katere se je postopek vodil, najbolj ugoden. Izpodbijane odločbe namreč ni mogoče spremeniti na način, ki bi bil zanjo bolj ugoden. Pravni interes za pritožbeni preizkus določene zadeve ni podan, če želi stranka ali celo zgolj njen pooblaščenec odgovor na določena vprašanja, pa četudi so v neki povezavi s tem postopkom ali so pomembna zaradi morebitnih drugih postopkov.