27. člen ZPacP

Operater na proces zabrazgotinjenja in morebitno ujetost živca v brazgotinsko tkivo nima vpliva. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je najbolj verjeten vzrok za ugotovljeno okvara živca proces brazgotinjenja. Gre za zaplet po opravljenem posegu in ne za strokovno napako operaterja.

Pojasnilna dolžnost vključuje pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze. Izpolnitev pojasnilne dolžnosti spada v krog pogodbenih obveznosti zdravnika, torej v izpolnitveno fazo pogodbenega razmerja s pacientom, ki ne zajema le medicinskih posegov, ki zaradi svoje invazivnosti predstavljajo poseg v pacientovo telesno integriteto (zdravstvena dejavnost v ožjem smislu), pač pa tudi vse ostale ukrepe in obveznosti, predpisane z zakonom (zdravstvena dejavnost v širšem smislu), vključno s pojasnilno dolžnostjo. V obravnavani zadevi je bilo glede na zatrjevanja tožeče stranke tako bistveno, ali je zavarovanec tožene stranke oziroma zdravnik kršil svojo obveznost opraviti ustrezno pojasnilno dolžnost, v posledici česar bi naj tožnici nastala škoda. Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninsko pravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda. Dejstvo, da vkleščenost živca v brazgotino, ki lahko povzroči senzorične motnje, predstavlja tveganje za 20% pacientov, pri katerih je bila opravljena

Samo v izjemnih primerih, so dovolj ustna pojasnila, sicer morajo biti pisna in ustna.

Sodna praksa je jasna, da morajo biti podana najbolj pogosta tveganja, da to mora biti tudi v obliki obrazca in da se tožniku to mora ustno pojasniti. Pri tako hudih operacijah, kot je bila pred tožnikom, takšna zahteva ni neživljenjska in prestroga. Med zdravnikom in pacientom mora iti za razgovor, ne le branje obrazca in podpisovanje s strani pacienta. Seveda pa mora zdravnik iz razgovora ugotoviti, ali je pacient razumel pojasnilo, ki ga zahteva zakon. Ni pa zdravnik dolžan pojasnjevati pacientu, kako lahko uresničitev komplikacij vpliva na njegovo delovno zmožnost. Sodišče je ugotovilo, da zdravnik ni opravil pojasnilne dolžnosti tako, kot je treba v tako težkem primeru tudi v slovenskem jeziku. Šele če bi vse to pojasnil tožniku in na pravilen način, bi lahko tožniku očitali, da bi moral prositi za prevod, če slovenščine ne razume popolnoma. Ni predpisa, ki bi terjal, da zdravnik pri vsakem pacientu preveri ali razume slovenski jezik.

Tožena stranka je ravnala pravilno in strokovno, izdrtje obeh zob pa je bilo nujno potrebno in skladno s pravili medicinske stroke. Tožnica ni dokazala, da je tožena stranki nastala škoda zaradi nestrokovnih posegov v njeni ustni votlini. Posegi so bili opravljeni z njeno privolitvjo in soglasjem, pred samimi posegi pa je bila izpolnjena pojasnilna dolžnost. S strani tožene stranke je bila pred posegi opravljena tudi potrebna pojasnilna dolžnost skladno z 20. členom ZPacP, tožnica pa je svobodno privolila v vse opravljene posege v njeni ustni votlini. ZPacP v petem odstavku 26. člena sicer določa, da mora biti pacientova privolitev za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, dokumentirana na obrazcu iz 27. člena tega zakona. Po presoji pritožbenega sodišča gre tudi pri izdrtju zoba za mali operativni poseg, ki je lahko povezan z večjimi tveganji in obremenitvami. Vendar odsotnost takšnega pisnega obrazca ne odreka veljavnosti tožničine privolitve, ki je bila izražena ustno in konkludentno z večkratnim obiskom zdravstvene ustanove, kjer je bilo opravljenih več kontinuiranih posegov, in plačilom računov po vsaki opravlje

Z izrekom se odloči o predmetu postopka (213. člen ZUP). Ker gre v primeru za naložitev ukrepa, mora biti ta odrejen jasno, natančno in določno. Neizvršitev ukrepa namreč privede do njegove prisilne izvršitve, vendar pa mora biti za zakonito odreditev prisilne izvršitve odrejenega ukrepa (282. člen ZUP in nadaljnji) predvsem jasno, kaj bi moral zavezanec storiti, opustiti ali trpeti, pa ni. To pa je lahko le z jasnim in določnim izrekom (šesti odstavek 213. člena ZUP).

V izjemnih primerih, kakršen je obravnavani, so dovolj tudi zdravnikova ustna pojasnila. Veljavnost pacientove privolitve v poseg tudi po stališču teorije "nedvoumno" vezana "na izjavo volje in ne na pisnost kot tako", in ker je tožnica svojo voljo nesporno in jasno izrazila s prihodom na operacijo in nato s podpisom privolitvenega obrazca za anestezijo, ki "je kot sestavni del operacije predstavljala funkcionalno celoto v okviru opravljenega operativnega zdravljenja", odsotnost pisne oblike privolitve kot taka in sama po sebi ni vplivala na veljavnost pacientkine privolitve.

Večinsko stališče pravne teorije in sodne prakse glede podlage odškodninske odgovornosti zdravnika je, da je razmerje med zdravnikom in pacientom pogodbene narave. V primeru, ko zdravnik ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo, kar se odrazi v strokovni napaki, ali ko krši pojasnilno dolžnost in bolniku nastane škoda, gre za kršitev pogodbenega razmerja. Protipravnost, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti za škodo zaradi zdravnikove kršitve dolžnega ravnanja, se kaže v kršitvah pogodbene obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je zdravnik s pogodbo o zdravstvenih storitvah zavezal opraviti (to je ravnati lege artis in pravilno izpolniti pojasnilno dolžnost). Zato se za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo kršitev povzroči pacientu, uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti (243. člen v zvezi z 246. členom OZ). Izjema od pogodbenega načela velja v primerih, ko mora zdravnik opraviti nujen medicinski poseg, pacient pa je v stanju, ki mu ne dopušča oblikovanja lastne volje.

Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je anesteziologinja podala tožniku pojasnilo v zvezi s stanjem njegovih zob neposredno pred anestezijo oziroma neposredno pred posegom. Anesteziologinja je v danih okoliščinah, ko je bilo v bolnišnici občutno pomanjkanje anesteziologov, ravnala okoliščinam primerno, in tako kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, običajno glede na bolnišnične razmere in dane možnosti ter trenutne standarde v našem zdravstvenem sistemu.

Odgovornost zdravstvenega zavoda za pacientovo škodo pri strokovni napaki je poslovna, pri kršitvi pojasnilne dolžnosti pa neposlovna - deliktna. Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti tako kot za sodnika velja, da ne sme biti povezan s stranko ali s spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke. Seznanjenost izvedenca z operacijo neposredno po njej kaže na to, da izvedenskega mnenja o zatrjevani medicinski napaki pri operaciji ne more podati tako, da bi bil ohranjen videz nepristranskosti. Pacientovi izjavi, ki je bila realizirana, samo zaradi pomanjkanja predpisane obličnosti (podpis privolitvenega obrazca) ni mogoče odrekati veljavnosti.