437. člen ZFPPIPP

Postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije je urejen v ZFPPIPP. Za postopek izbrisa se uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg, če ni v oddelku 7.3 tega zakona drugače določeno (429. člen ZFPPIPP). V postopku izbrisa brez likvidacije izda registrsko sodišče najprej sklep o začetku postopka izbrisa, s katerim začne postopek izbrisa, če presodi, da obstaja izbrisni razlog (sklep o začetku postopka izbrisa; 434. člen ZFPPIPP). Če so podani zakonski pogoji izda nato registrsko sodišče sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (sklep o obstoju izbrisnega razloga; 439. člen ZFPPIPP). Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga nato registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra (izbris pravne osebe iz sodnega registra; 440. člen ZFPPIPP).

Pritožnik na dan vložitve ugovora še ni imel statusa upnika subjekta vpisa. Ker je za presojo procesne legitimacije za vložitev ugovora relevantno dejansko stanje v času vložitve ugovora, pritožnica ne more uspeti s trditvami, da je postala upnica z izdajo odločbe o prekršku z dne 23. 4. 2019, kar je dva meseca in pol po vložitvi ugovora in skoraj tri mesece po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.

Ker subjekt vpisa v pritožbi dejstva, da ni vložil ugovora, ne izpodbija in tudi ne navaja relevantnih okoliščin glede obstoja izbrisnega razloga, ki bi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa glede pravilne uporabe materialnega prava lahko kazale na to, da izbrisni razlog, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje odločilo o začetku postopka za izbris subjekta, ne obstoji, ter tudi ni ugotoviti postopkovnih kršitev, ki jih je sodišče druge stopnje dolžno upoštevati po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo subjekta zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče obravnavalo ugovor subjekta vpisa in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča U-I-57/15-13 in U-I-2/16-6 z dne 14. 4. 2016, postopek ustavilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je omenjeno odločbo Ustavnega sodišča registrsko sodišče delno povzelo iztrgano iz konteksta celotne odločbe in okvira obravnave ter ugotovljene protiustavnosti ZFPPIPP. Ustavno sodišče je namreč v navedeni odločbi ugotovilo protiustavnost ZFPPIPP zaradi neenakosti položajev upnikov, ki želijo z ugovorom preprečiti izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije glede na to, ali je bil postopek izbrisa začet na podlagi izbrisnega razloga po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da je subjekt vpisa prenehal poslovati, nima premoženja in je izpolnil vse svoje obveznosti), ali pa na podlagi izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register). Iz celotnega konteksta odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da se možnost uveljavljanja vsebinsko enakega ugovora kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP tudi v izb

Dvomesečni rok iz prvega odstavka 436. člena ZFPPIPP za ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa je torej potekel dne 28. 8. 2017. Subjekt vpisa pa je ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa vložil šele 23. 10. 2017, kot pravilno v izpodbijanem sklepu ugotavlja prvostopenjsko sodišče, torej prepozno. V takem primeru registrsko sodišče na podlagi 1. točke prvega odstavka 437. člena ZFPPIPP zavrže ugovor in na podlagi 1. točke prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izda sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog.

V 2. točki prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP je določeno, da lahko pravna oseba, nad katero je bil začet postopek izbrisa, vloži ugovor in v njem zatrjuje, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, ker je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije. Takšen ugovor je v skladu s tretjim odstavkom 435. člena ZFPPIPP dovoljen samo, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Po mnenju pritožbenega sodišča citirana določba ZFPPIPP določa razmerje med izbrisnim in stečajnim postopkom – s pravočasnim predlogom za začetek postopka insolventnosti namreč subjekt vpisa „zadrži“ postopek izbrisa oziroma se do pravnomočne odločitve o predlaganem stečaju izbrisu izogne (prekinitev postopka izbrisa v skladu z drugim odstavkom 437. člena ZFPPIPP).

Stališču, da se pritožbene navedbe upoštevajo le, če je udeleženec postopka predhodno vložil ugovor, nasprotuje stališče, po katerem ima udeleženec pravico do pritožbe ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor oziroma je ugovor vložil, a prepozno. Sodišče druge stopnje se pridružuje razlagi, po kateri nevložitev ugovora ali njegovo zavrženje (437. člen ZFPPIPP), ne omejuje pritožbenih navedb udeležencev v pritožbenem postopku zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.

Ob uporabi zgolj 1. točke prvega odstavka 437. člena ZFPPIPP, po kateri se ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa zavrže, če je vložen po poteku roka iz 436. člena ZFPPIPP, je registrsko sodišče ugovor smelo zavreči in nato po 1. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdati sklep, s katerim odloči, da obstoja izbrisni razlog. Toda v dejanski situaciji, ko je bil zamujen rok za ugovor, vendar pa so k ugovoru bile predložene vse dokazne listine po drugem odstavku 435. člena ZFPPIPP, ne gre spregledati 429. člena ZFPPIPP, ki določa, da se za postopek izbrisa uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg, če ni v oddelku 7.3. tega zakona drugače določeno. Pritožbeno sodišče meni, da bi registrsko sodišče smelo smiselno uporabiti drugi odstavek 38. člena ZSReg, ki določa, da se ne glede na to, da je pritožba prepozna, šteje prepozno pritožbo kot nov predlog za vpis v sodni register, če so v njej navedena nova dejstva in so ji priloženi dokazi. Takšne določbe ZFPPIPP sploh nima in tako je potrebno glede na 429. člen tega zakona uporabiti določbe o postopku s pritožbo, kot je urejen v ZSReg in ker sta v postopku izbrisa določeni dve pravni sre

Ker ima stečajni postopek prednost pred postopkom izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in je dopustno zoper sklep o začetku postopka izbrisa podati ugovor zaradi vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo treba zaradi nastopa litispendence sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom z dne 28. 02. 2011 razveljaviti in predlog za začetek stečajnega postopka zavreči, napačen.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa ni bil vložen, pritožnik pa te ugotovitve niti ne izpodbija, zato nima legitimacije za vložitev pritožbe.