430. člen ZFPPIPP

Po poizvedbah pri stečajnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani je registrsko sodišče ugotovilo, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka nad subjektom vpisa s sklepom z dne 12. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 17. 12. 2019, zavržen. Navedenih dejstev subjekt vpisa s pritožbo ne izpodbija. Čim pa je tako, je registrsko sodišče imelo podlago za izpodbijano odločitev v 2. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP, ki sodišču narekuje ugotovitev obstoja izbrisnega razloga, če ugotovi, da je bil predlog za začetek postopek zaradi insolventnosti umaknjen ali pravnomočno zavržen ali zavrnjen. Po tretjem odstavku 435. člena ZFPPIPP je ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa iz razloga vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti dovoljen samo, če je bil tak predlog vložen do poteka roka za ugovor. Iz navedenega izhaja, da po poteku ugovornega roka ni mogoče več uveljavljati ugovornega razloga iz 3. točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP, tako tudi ne v pritožbenem postopku uveljavljanega dejstva ponovne vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti,

Dvomesečni rok iz prvega odstavka 436. člena ZFPPIPP za ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa je torej potekel dne 28. 8. 2017. Subjekt vpisa pa je ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa vložil šele 23. 10. 2017, kot pravilno v izpodbijanem sklepu ugotavlja prvostopenjsko sodišče, torej prepozno. V takem primeru registrsko sodišče na podlagi 1. točke prvega odstavka 437. člena ZFPPIPP zavrže ugovor in na podlagi 1. točke prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izda sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog.

Ni res, kot to trdi pritožnik, da ZSReg predvideva spletno objavo kot način vročanja izključno za dovolitev vpisa subjekta vpisa v sodni register. Po prvem odstavku 43. člena ZSReg se namreč mora objaviti na spletnih straneh AJPES vsak vpis v sodni register. ZFPPIPP pa v prvem odstavku 430. člena izrecno določa, da se objavijo na spletnih straneh AJPES vsi sklepi, ki se izdajo v postopku izbrisa, torej tudi sklep o obstoju izbrisnega razloga in sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo predlog subjekta vpisa za vrnitev v prejšnje stanje, saj vrnitev v prejšnje stanje v konkretnem postopku ni dovoljena (15. člen ZSReg v zvezi s 429. členom ZFPPIPP).

Sklepi, ki se izdajajo v postopku izbrisa, se po prvem odstavku 430. člena ZFPPIPP vročijo udeležencem postopka in objavijo po prvem odstavku 43. člena ZSReg na spletnih straneh AJPES. Če pa vročitve pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, kar velja za obravnavano zadevo, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodni register, velja po drugem odstavku 430. člena ZFPPIPP vročitev za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa na spletnih straneh AJPES. Gre za (ne)izpodbojno zakonsko presumpcijo vročitve sklepa družbi. Kakšne posledice ima pravnomočen sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, izhaja iz 440. člena ZFPPIPP. Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra. V zakonu določenih posledic pravnomočnosti takšnega sklepa pa pritožbeno sodišče ne more spreminjati, kar pomeni, da v pritožbi zoper sklep o izbrisu takšni ugovorov, kot jih vsebuje pritožba, ne more več upoštevati.

Subjekt vpisa bi v primeru, če je res vložil predlog za začetek stečajnega postopka, z njim uspešno preprečil nadaljevanje postopka izbrisa le, če bi v času dveh mesecev po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa z ugovorom zoper navedeni sklep ugovarjal, da zaradi vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, in če bi vložitev predloga za začetek stečajnega postopka registrskemu sodišču tudi izkazal.

Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na dogovor, ki naj bi ga sklenil s Pošto o prepošiljanju pošiljk na naslov P., saj sodnih pošiljk ni mogoče vročati na dogovorjene naslove. Za njihovo vročanje namreč veljajo pravila vročanja, ki jih določa ZPP.

Subjekt vpisa ne more šele v pritožbi zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga uspešno uveljavljati razlogov, ki bi jih moral navajati že v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa, glede katerega je v ZFPPIPP predvidena posebna faza postopka, ker bi se s tem obšle določbe 435. čl. ZFPPIPP.

Vročitve na poslovnem naslovu „ni mogoče opraviti“ takrat, ko je oseba, ki bi ji bilo treba opraviti vročitev na naslovu „neznana“ ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke „ne dvigne“ (pravno sta torej obe situaciji izenačeni).

Neupoštevna je pritožbena trditev, da pritožnici ni znan razlog izbrisa iz sodnega registra.

Pravnomočnost sklepa pomeni, da se sklep ne more več izpodbijati s pritožbo. Kot je že ugotovilo pritožbeno sodišče v 6. odstavku, je bil sklep objavljen na spletnih straneh AJPES 15. 12. 2011. Vročitev sklepa subjektu vpisa se šteje za opravljeno 23. 12. 2011. Rok za pritožbo se mu je iztekel 03. 12. 2012. Ker pritožbe do tega dne ni vložil, je postal sklep pravnomočen 04. 12. 2012. S tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje imelo podlage za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra. Na podlagi te ugotovitve pa je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nedovoljene pritožbe iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo, ko je predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti zavrglo. Ker v postopkih za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, je pravilna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Za presojo utemeljenosti izdaje sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra je pomembno le, ali je prvostopenjsko sodišče ta sklep sprejelo po preteku roka za pritožbo zoper pravilno vročen sklep o ugotovitvi, da za izbris obstajajo zakonski pogoji, torej po pravnomočnosti tega sklepa.

Pritožnica v pritožbi nadalje zatrjuje, da na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu dejansko posluje in v dokaz tem navedbam predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika družbe. S tem izpodbija ugotovljen obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Vendar v prid navedeni trditvi ne ponudi nobenih dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na dejansko poslovanje družbe na v sodni register vpisanem poslovnem naslovu. Trditvena podlaga za presojo dejanskega poslovanja družbe na tem naslovu je torej tako pomanjkljiva, da je sodišče tudi s predlaganim zaslišanjem zakonitega zastopnika ne more preizkusiti. Tako kot v pravdnem postopku tudi v registrskem postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije ob smiselni uporabi določb ZPP velja, da se dokazi ne izvajajo v informativne namene, torej z namenom, da bi se z dokazom dopolnile nepopolne navedbe o pravno relevantnih dejstvih.

Določba 430. člena ZFPPIPP predstavlja posebno ureditev vročanja, ki jo predpisuje ZFPPIPP v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, zaradi česar uporaba določb ZPP, ki urejajo nadomestno vročitev, ne pridejo v poštev.

Pritožba je v primeru, če jo je pritožnica vložila v imenu družbe kot njena zakonita zastopnica prepozna, v primeru, če je pritožnica vložila pritožbo kot upnica družbe ali kot druga oseba, katere interes bi bil lahko z izbrisom družbe iz sodnega registra kršen, pa je nedopustna.

Za zadnjo, tretjo fazo postopka izbrisa po določbah ZFPPIPP, je pomembno le vprašanje, ali je sprejelo sodišče prve stopnje sklep o izbrisu po poteku roka za pritožbo zoper pravilno vročen sklep o ugotovitvi, da za izbris obstajajo zakonski pogoji, torej po pravnomočnosti sklepa.

Dejstvo, da je družba na naslovu, vpisanem v sodni register, izpodbijani sklep prejela dne 25. 05. 2011, izpodbija domnevo iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da je družba na naslovu, vpisanem v sodni register, neznana oziroma da na tem naslovu ne prejema uradnih pošiljk) o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.

Izbris iz sodnega registra brez likvidacije ureja ZFPPIPP v 7. poglavju. V 429. členu je določeno, da se za postopek izbrisa uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSreg, če ni v oddelku 7.3 (7. poglavja) ZFPPIPP drugače določeno. To pomeni, da je uporaba 1. odst. 121. člena ZFPPIPP, ki za postopek insolventnosti napotuje na uporabo določb ZPP izključena.

Sklepa o začetku postopka izbrisa subjektu vpisa/o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga ni bilo mogoče vročiti, ker se je pošiljka vrnila z oznako „neznan“/„preseljen“. Zato se je v skladu z določbo 2. odst. 430. člena ZFPPIPP štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku 8 dni od objave sklepa na spletnih straneh AJPES.

Pritožnica pravnomočnosti sklepa o obstoju izbrisnega razloga v pritožbi ne izpodbija, pač pa navaja okoliščine, s katerimi izpodbija obstoj izbrisnega razloga. Ti pritožbeni razlogi pa za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa niso relevantni. Pritožnica bi obstoj izbrisnega razloga lahko izpodbijala le s pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.