370. člen ZFPPIPP

ZFPPIPP ureja položaj, ko predmet izvršbe hkrati predstavlja stečajno maso in predmet izvršbe, in razmerje med upnikom in dolžnikom, ki je hkrati stečajni dolžnik. Pritožnik pa ni v stečajnem postopku, zato po naravi stvari zanj določbe ZFPPIPP ne veljajo. Iz 280. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da pride v poštev le v primeru, če je premoženje last stečajnega dolžnika. V četrtem odstavku 280. člena ZFPPIPP je tako predpisano, da se prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 1. točke drugega odstavka tega člena, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, opravita v stečajnem postopku. V stečajnem postopku se lahko prodaja le premoženje stečajnega dolžnika (320. člen ZFPPIPP). V konkretnem primeru pa nepremičnina, s katero se nadaljuje izvršba, po stanju zemljiške knjige ne predstavlja premoženja stečajnega dolžnika, temveč premoženje realnega dolžnika, to je pritožnika.

ZFPPIPP ureja položaj, ko predmet izvršbe hkrati predstavlja stečajno maso in predmet izvršbe, in razmerje med upnikom in dolžnikom, ki je hkrati stečajni dolžnik. Pritožnik pa ni v stečajnem postopku, zato po naravi stvari zanj določbe ZFPPIPP ne veljajo. Iz 280. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da pride v poštev le v primeru, če je premoženje last stečajnega dolžnika. V četrtem odstavku 280. člena ZFPPIPP je tako predpisano, da se prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 1. točke drugega odstavka tega člena, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, opravita v stečajnem postopku. V stečajnem postopku se lahko prodaja le premoženje stečajnega dolžnika (320. člen ZFPPIPP). V konkretnem primeru pa nepremičnina, s katero se nadaljuje izvršba, po stanju zemljiške knjige ne predstavlja premoženja stečajnega dolžnika, temveč premoženje realnega dolžnika, to je pritožnika.

O vrstnem redu poplačila terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico na določenem premoženju, se sploh ne odloča v pravdi v okviru zahtevka po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP, temveč gre za vprašanje, o katerem se odloča v samem stečajnem postopku v okviru razdelitve posebne razdelitvene mase.

Zunajsodna prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 282. člena ZFPPIPP, se nanaša tudi na primere, ko se lahko uresničitev poplačilnega upravičenja doseže z izterjavo terjatve, ne le s prodajo predmeta.

Pred spremembo ZFZ (novela ZFZ-C) je moral upnik, ki je imel hipoteko na nepremičnini, vknjiženo v zemljiško knjigo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, tako hipoteko uveljaviti v izvršilnem postopku in je ni mogel uveljaviti zunajsodno, saj je tudi izvršilni postopek postopek, ki ga vodi sodišče, čeprav ne isto sodišče, ki vodi stečajni postopek. Pritožnik, ki niti ne trdi, da bi bila v izvršilnem postopku že opravljena prodaja, v pritožbi pa navaja le, da ga je upravitelj pri prodaji prehitel, bi moral tako terjatev kot ločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku, saj v tistem času ni imel možnosti zunajsodne prodaje nepremičnine. Ker te terjatve in ločitvene pravice ni prijavil v roku za prijavo terjatev, je njegova terjatev in s tem ločitvena pravica prenehala. Terjatev in ločitvena pravica pa zgolj zaradi spremembe ZFZ-C nista ponovno nastali oziroma "oživeli". Pravica do zunajsodne prodaje je v primeru stečajnega postopka časovno omejena. Nepremičnina je bila prodana v stečajnem postopku, v takem primeru pa se ta posebna stečajna masa razdeli po pravilih 371. člena ZFPPIPP. Ta pravila namreč v primeru možnosti zunajsodne prodaje ne v

S sklepom o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic je bilo pravnomočno odločeno, da sta tako terjatev kot ločitvena pravica priznani, upraviteljici pa je bilo naloženo, da tudi to zavarovano terjatev plača iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, torej iz poplačanih terjatev dolžnika stečajnega dolžnika. Ta sklep sodišča veže tako upraviteljico kot tudi pritožnika, pritožnik pa ne more naknadno uveljavljati, da bo to svojo ločitveno pravico uveljavil zunajsodno.

Prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku vsebuje tudi zahtevek za prednostno plačilo priznane zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in zahtevek za plačilo nezavarovanega dela terjatve iz splošne razdelitvene mase v skladu z ZFPPIPP. Ker je tožena stranka s prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajni postopek (ki je pravnomočno priznana) torej sama izbrala način poplačila, in sicer iz razdelitvene mase (splošne in posebne) po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov, se na določbo prvega odstavka 266. člena ZFPPIPP ne more več sklicevati. Smisel dogovora o izravnavi in posebne ureditve kvalificiranih finančnih pogodb je v pretvorbi nasproti si stoječe denarne terjatve upnika proti stečajnemu dolžniku in terjatve stečajnega dolžnika za vrnitev finančnih instrumentov.

S tem, ko je upravitelj v načrtu delitve predvidel delitev med družbenika, sta tudi družbenika (smiselno kot upnika) pridobila pravico ugovora zoper načrt. Procesna predpostavka za vložitev pritožbe v skladu z določbo 1. odstavka 366. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. odstavkom 369. člena in 373. člena ZFPPIPP je namreč vložitev ugovora zoper načrt končne razdelitve.