156. člen ZFPPIPP
(posledica neplačila predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave)
Če predlagatelj v roku iz tretjega odstavka 153. člena tega zakona ne založi predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.
- VSRS Sklep III Ips 3/2021-5Vrhovno sodišče RS · 2021
Čeprav sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da je v okviru prodaje na javni dražbi odgovornost za napake že na podlagi zakona izključena (156. člen ZPPSL v zvezi z 467. členom OZ), pa to ne pomeni, da je s tem izključena možnost uveljavljanja odškodninske odgovornosti stečajnega senata ali stečajnega upravitelja zaradi prekoračitve pravno dopustne meje ali zlorabe takšne prodaje. Po naravi stvari namreč ne more biti smisel določbe o izključitvi jamčevanja za napake v primeru prodaje v stečajnem postopku (tudi) v pravnem varstvu (zatrjevane) zlorabe postopka.
- VSL sklep Cst 388/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Iz določbe 153. člena v zvezi s 156 členom ZFPPIPP izhaja, da sodišče ob začetku postopka (s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave) naloži predlagatelju plačilo predujma za kritje stroškov prisilne poravnave s posledico začetka stečajnega postopka, če predlagatelj predujma v danem roku ne založi. Navedena zakonska ureditev je po volji zakonodajalca časovno vezana na izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave. Zahteve za plačilo dodatnega predujma kot procesne predpostavke za nadaljevanje postopka torej ni mogoče utemeljiti s smiselno uporabo navedenih določb ZFPPIPP, saj gre za omejitev pravice do sodnega varstva, ki je zakon ne določa.
- VSL sklep Cst 421/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Rok za plačilo predujma je bil v sklepu določen na petnajst dni. Proti temu sklepu se je dolžnik pritožil, s čimer je dosegel, da se je rok za plačilo predujma podaljšal, in sicer ne do izdaje sklepa pritožbenega sodišča, pač pa za nadaljnjih petnajst dni od vročitve tega sklepa dolžniku.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 11. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep III Ips 3/2021-5Vrhovno sodišče RS · 16. 11. 2021
Čeprav sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da je v okviru prodaje na javni dražbi odgovornost za napake že na podlagi zakona izključena (156. člen ZPPSL v zvezi z 467. členom OZ), pa to ne pomeni, da je s tem izključena možnost uveljavljanja odškodninske odgovornosti stečajnega senata ali stečajnega upravitelja zaradi prekoračitve pravno dopustne meje ali zlorabe takšne prodaje. Po naravi stvari namreč ne more biti smisel določbe o izključitvi jamčevanja za napake v primeru prodaje v stečajnem postopku (tudi) v pravnem varstvu (zatrjevane) zlorabe postopka.
- VSL sklep Cst 388/2018Višje sodišče v Ljubljani · 10. 8. 2018
Iz določbe 153. člena v zvezi s 156 členom ZFPPIPP izhaja, da sodišče ob začetku postopka (s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave) naloži predlagatelju plačilo predujma za kritje stroškov prisilne poravnave s posledico začetka stečajnega postopka, če predlagatelj predujma v danem roku ne založi. Navedena zakonska ureditev je po volji zakonodajalca časovno vezana na izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave. Zahteve za plačilo dodatnega predujma kot procesne predpostavke za nadaljevanje postopka torej ni mogoče utemeljiti s smiselno uporabo navedenih določb ZFPPIPP, saj gre za omejitev pravice do sodnega varstva, ki je zakon ne določa.
- VSL sklep Cst 421/2013Višje sodišče v Ljubljani · 30. 10. 2013
Rok za plačilo predujma je bil v sklepu določen na petnajst dni. Proti temu sklepu se je dolžnik pritožil, s čimer je dosegel, da se je rok za plačilo predujma podaljšal, in sicer ne do izdaje sklepa pritožbenega sodišča, pač pa za nadaljnjih petnajst dni od vročitve tega sklepa dolžniku.
- VSL sklep Cst 65/2012Višje sodišče v Ljubljani · 14. 3. 2012
Res je upnik naveden tudi v seznamu ločitvenih upnikov kot imetnik zavarovane terjatve v višini 1.043.231,51 EUR, kar pa ni ovira za članstvo v upniškem odboru, saj glede na določbo 6. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP ne more biti imenovan za člana upniškega odbora le tisti upnik, ki ima glede „vseh“ terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika.