128.a člen ZFPPIPP

Upnica je upravičena do prednostnega poplačila terjatve iz naslova stroškov ekološke sanacije dolžnikovih nepremičnin, saj spada njena terjatev med stroške v zvezi z unovčenjem posebnih stečajnih mas. Upnikove terjatve iz naslova neplačane najemnine za objekte, zemljišče in premičnine, ni mogoče šteti med stroške v zvezi z unovčenjem posebnih stečajnih mas. Upnika torej nista v enakem položaju v razmerju do stečajnega dolžnika. Načelo enakega obravnavanja upnikov zato ne bo kršeno s prednostnim poplačilom upničine terjatve iz unovčenih posebnih stečajnih mas.

Dovolilo za prenos zastavne pravice na DUTB d. d. v obravnavani zadevi ni nepomembno. Pri zastavni pravici je načelo akcesornosti logična posledica temeljne funkcije zastavne pravice - če ni predmeta zavarovanja (zavarovane terjatve) ne more biti niti zavarovanja. Zastavna pravica je zato odvisna od zavarovane terjatve tako glede svojega nastanka in obsega kot glede prenosa, poplačila in prenehanja. Zastavna pravica torej deli pravno usodo glavne stvari oziroma pravice. Izhajajoč iz akcesorne narave zastavne pravice je tako mogoč edino zaključek, da je s prenosom zastavne pravice najkasneje s Pogodbo o potrditvi odstopa z dne 25. 4. 2014 prišlo tudi do prenosa terjatve, ki je z zastavno pravico zavarovana. Ločena pravna pripadnost terjatve in zastavne pravice namreč pravno ni mogoča.

Ni pravilno pritožbeno stališče, da je v posledici dejstva, da zakon v določbi glede enakega obravnavanja upnikov ne določa, da to velja za upnike, ki so v razmerju do dolžnika v enakem položaju, možna širša razlaga; torej, da pomeni kršitev pravice do enakega obravnavanja upnikov kakršnokoli kršitev enakega obravnavanja upnikov, tudi takšna, kot je v tem primeru, da se redno poravnavajo obveznosti do ločitvenih upnikov in tekoči stroški postopka, ne pa tudi poplačilo terjatev upnikov iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP. 289. člen ZFPPIPP upnikom, ki nadaljujejo sodelovanje z dolžnikom tudi med postopkom prisilne poravnave, določa poseben položaj, in sicer, da se njihove terjatve poplačajo kot strošek postopka v primeru, da prisilna poravnava ni potrjena. Navedeno dolžniku omogoča normalno poslovanje v času postopka prisilne poravnave ter poseben položaj upnikom v primeru stečaja. Da so stroški iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP obravnavani drugače kot drugi (tekoči) stroški, jasno izhaja iz zakonskega besedila. Iz zakonske ureditve tudi izhaja, da je najprej treba plačati tiste stroške, ki so dejansko namenjeni unovčenju stečajne mase in poplačilu upnikov ter

Čeprav obe terjatvi (upraviteljičina iz naslova nagrade za opravljeno delo in pritožnikova iz naslova najemnine oziroma uporabnine njegovih poslovnih prostorov v teku stečajnega postopka) predstavljata strošek stečajnega postopka, pa njun položaj tudi po zakonu ni enak. ZFPPIPP namreč glede odmere in plačila nagrade upravitelja v stečajnem postopku določa poseben režim odmere v četrtem odstavku v zvezi z osmim odstavkom 103. člena, medtem ko o pravici zahtevati plačilo in deležu le-tega določa v drugem odstavku 104. člena. Stroške upravitelja pa posebej ureja 105. člen ZFPPIPP. Le stroški upravitelja pa so kot vrsta stroškov stečajnega postopka in sicer kot tekoči stroški umeščeni med stroške stečajnega postopka. Iz navedene sistemske razlage torej izhaja, da v razmerju do stečajnega dolžnika upravitelj za terjatve iz naslova nagrade ni v enakem položaju kot pritožnik za terjatev iz naslova najemnine oziroma uporabnine

Zmotno je pritožbeno stališče, da je v primeru vloženega predloga po 67. členu ZPP treba smiselno uporabiti določbe 74. člena ZPP o izločitvi sodnika in tudi v tem primeru prenehati z nadaljnjim delom v predmetni zadevi. 74. člen ZPP se nanaša le na poimensko določenega sodnika, ne pa na sodišče kot celoto, kar je predmet predloga po 67. členu ZPP. V slednjem primeru ZPP ne veleva prenehanja dela sodišča v konkretni zadevi. Pravna teorija izrecno poudarja, da predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča nima odložnega učinka.

Niti upravitelja niti upniškega odbora v postopku preventivnega prestrukturiranja ni. Ker ju ni, postopka, kot ga predvideva 128.a člen ZFPPIPP, v postopku preventivnega prestrukturiranja ni mogoče izpeljati niti smiselno: upravitelju ni mogoče naložiti nobenega ravnanja (prvi odstavek 128.a člena ZFPPIPP), niti mu ni mogoče vročiti ugovora v odgovor, prav tako ugovora ni mogoče vročiti upniškemu odboru. Sodišče tudi ne more razpisati naroka za obravnavo ugovora (drugi in tretji odstavek citiranega člena). Navedene določbe ni mogoče smiselno uporabiti niti tako, da bi sodišče v postopku preventivnega prestrukturiranja kakršnakoli ravnanja naložilo dolžniku. Sporazum o finančnem prestrukturiranju ima značilnosti obligacijskopravnega posla (pogodbe), ki ga sklene dolžnik z upniki. Enakopravno obravnavanje upnikov je v postopku pogajanj za sklenitev Sporazuma zagotovljeno z upoštevanjem terjatev upnikov v osnovnem seznamu finančnih terjatev in predložitvijo izjav o soglasju predpisane večine upnikov z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja. Zato je ugovor po 128.a členu že pojmovno lahko vložen le v postopkih zaradi insolventnosti in smiselna uporaba te določbe v postopk

Na podlagi spremembe drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP se ni spremenila določba 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP, ki določa da je plačilo terjatev upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave, iz drugega odstavka 289. člena tega zakona (tudi po spremembi drugega odstavka 289. člena zakona), občasni strošek stečajnega postopka. Občasni stroški se plačajo upnikom pred razdelitvijo splošne razdelitvene mase (primerjaj drugi odstavek 289. člena v zvezi s 359. členom zakona). Ker zakon upnike terjatev, ki se plačujejo kot občasni stroški postopka, obravnava drugače kot upnike terjatev, ki se plačujejo kot tekoči stroški stečajnega postopka, se izkaže, da je sodišče prve stopnje ugovor, ki temelji na stališču, da je potrebno tekoče in občasne stroške postopka obravnavati na enak način, pravilno zavrnilo. Posledično sodišču tudi ni bilo treba obravnavati predlaganih ukrepov, ki bi jih bilo dolžno odrediti v primeru, če bi ugotovilo kršitev pravice v uvodu navedenih dveh upnikov do enakopravnega obravnavanja „Stroški stečajnega postopka“ glede na jezikovno in namensko razlago niso le tekoči stroški stečajnega postopka. Pogoji za končanje ste

Inštitut upnikovega ugovora zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov se lahko pojmovno uporabi le tedaj, ko upravitelj, drug upnik ali upniški odbor posega v njegovo pravico do enakega obravnavanja (prvi odstavek 128.a člena ZFPPIPP). Tudi pod predpostavko, da bi prišlo do takšne kršitve, bi moral upnik najprej v postopku z rednimi pravnimi sredstvi zase doseči pravno korist. Sicer bi lahko prišlo do obida pravnih sredstev. Upnik bi, čeprav ni izčrpal rednega pravnega sredstva, poizkušal zase doseči tisti položaj v postopku, do katerega bi imel možnost priti v pritožbenem postopku.