28. člen ZPOP-1

Kot izhaja iz prvega odstavka 28. člena ZPOP-1, komisija toženca opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bili navedeni v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa kot pravna podlaga navedeno le določilo javnega razpisa. Tožena stranka, ki je utemeljila svojo odločitev zgolj na določilu javnega razpisa, ki konkretne situacije ne ureja, ni pa uporabila relevantnih določb ZPOP-1 in ZUP, je ravnala nezakonito.

Razlike v točkovanju so v primeru, ko vlogo ločeno ocenjuje več ocenjevalcev, sicer razumljive, vendar pa je treba pri takšnem načinu vrednotenja razloge za oceno še posebej natančno in prepričljivo utemeljiti. Ker so pri določenih merilih podrobnejši razlogi za oceno drugega ocenjevalca izostali, ni jasno, ali je ta pri ocenjevanju celovito in natančno proučil vlogo in podal njeno objektivno oceno. Narava odločanja je v postokih dodeljevanja v pretežni meri strokovno-tehnična, zaradi česar je za preizkus popolnosti vlog in za njihovo oceno po posameznih vnaprej določenih razpisnih merilih ter za razvrstitev vlog glede na prejeto oceno, zadolžena posebna strokovna komisija, katere člani so strokovno usposobljeni za obravnavano tehnično področje, kar jim omogoča, da vloge ocenijo objektivno in nepristransko. Imena in priimki ocenjevalcev ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj iz ustaljene sodne prakse sodišča in informacijskega pooblaščenca izhaja, da kadar državni ali drugi javni organ sklene pogodbo z zunanjim izvajalcem, nanj prenese izvrševanje svoje javne funkcije.

Da je zagotovljeno enako obravnavanje vseh prijaviteljev, morajo biti vse vloge ocenjene z uporabo vnaprej določenih meril in po postopku, ki ga določa javni razpis, prav tako pa je treba zagotoviti, da so ocenjevalci oziroma strokovnjaki res strokovno usposobljeni za obravnavano tehnično področje, in da ocenjujejo vloge objektivno in nepristransko. Podatki o ocenjevalcih so za stranke javni in dostopni. Stranke morajo imeti možnost, da se z njimi seznanijo in preverijo, ali je tožena stranka spoštovala zakonsko določilo. Če želi prijavitelj preveriti strokovno usposobljenost ocenjevalca in nepristranskost, mu mora biti to omogočeno. Če je na strokovnost ocenjevalca še možno sklepati iz njegovih navedb na ocenjevalnem listu, pa se o objektivnosti in nepristranskosti ni mogoče prepričati drugače, kot da se izve, kdo je ocenjevalec. Le tako ima stranka možnost, da preveri, ali morda ne obstajajo okoliščine, ki kažejo dvom o nepristranskosti in objektivnosti ocenjevalca. Tožena stranka bi tožeči stranki zato morala razkriti imena in priimke ocenjevalcev njene vloge. S tem, ko tega ni storila, je onemogočila preverjanje njenega izbora strokovnjakov. Ker tožena stranka sama izb

Tožena stranka mora v postopku javnega razpisa izbrati strokovne, neodvisne in nepristranske člane strokovne komisije oz. ocenjevalce vlog, njena izbira pa mora biti transparentna tako, da jo je možno preveriti. Le tako je zagotovljena zakonitost postopka. Ker to v predmetnem postopku ni bilo mogoče, je s tem storjena bistvena kršitev pravil postopka.

Pravilna je navedba tožene stranke, da ni dolžna čakati na pravnomočno sodno odločitev, s katero bi bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ni poravnala svojih obveznosti, saj je to posebej opredeljeno v določbah Javnega razpisa, vendar pa to ne pomeni, da lahko svojo odločitev utemelji zgolj z navedbo, da obveznosti niso poravnane, ne da bi to ustrezno pojasnila in utemeljila.

Ocenjevalec zanika primernost projekta glede na cilje razpisa in ne naredi ocene po kriterijih iz posameznih podmeril, to pa po presoji sodišča dovolj jasno sledi iz opisov posameznih kriterijev pri posameznem podmerilu in iz utemeljitev posameznih ocen, ki kriterijem po vsebini ne sledijo. Utemeljitev ocene pri podmerilu 1.1. sicer res vsebuje več (4) odstavkov, od katerih pa prvi obravnava oziroma ugotavlja zgolj število že objavljenih člankov na isto temo in drugi problematizira vsebino predloga, vendar pa iz navedenih ugotovitev ne izpelje zaključka v smislu zadevnega podmerila, to je „Stopnje tehnološke odličnosti RRI projekta“ in projekt v tem smislu oceni, temveč zaključi, da gre sicer nedvomno za zanimivo študijo, ki pa na zadevni Javni razpis ne sodi. Pri ostalih podmerilih se nato ocenjevalec le še sklicuje na komentar pri omenjeni točki 1.1 in naredi enak zaključek, kot ga je naredil pri omenjenem podmerilu, kar pomeni, da ocene po kriterijih iz ostalih podmeril ne naredi in da torej njegova ocena ni narejena v skladu z merilom 1.

Predlog komisije za dodelitev sredstev za odobritev ali zavrnitev sofinanciranja (in posledično odločitev o tem) je odvisen od doseženih točk oziroma vrednotenja po posameznih merilih. Zato zahteva po vodenju zapisnika o opravljanju strokovnega pregleda in ocenjevanju vlog terja, da se pri vsakem prijavitelju navede razloge, ki so vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju, kar je nato podlaga za odločitev. Ti razlogi morajo biti navedeni tudi v odločitvi o sofinanciranju nove tehnološke opreme, saj le obrazložena odločitev omogoča njen preizkus.

Predlog komisije za dodelitev sredstev za odobritev ali zavrnitev sofinanciranja (in posledično odločitev o tem) je odvisen od doseženih točk oziroma vrednotenja po posameznih merilih. Zato zahteva po vodenju zapisnika o opravljanju strokovnega pregleda in ocenjevanju vlog terja, da se pri vsakem prijavitelju navede razloge, ki so vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju, kar je nato podlaga za odločitev. Ti razlogi pa morajo biti navedeni tudi v odločitvi o odobritvi sofinanciranja nove tehnološke opreme, saj le obrazložena odločitev omogoča njen preizkus.

V konkretnem primeru ni sporno, da je tožeča stranka kot operacijo prijavila nakup nove tehnološke opreme za izdelavo lesenih notranjih stopnic in polkrožnih notranjih vrat. Sporno je, ali gre pri izdelavi teh stopnic za nov proizvod, ki je rezultat lastnega razvoja tožeče stranke (v tem primeru bi bila tožeča stranka upravičena do 20 točk) ali pa za nov proizvod, ki ni rezultat razvoja tožeče stranke (v tem primeru je tožeča stranka upravičena do 10 točk), kot je to ugotovila tožena stranka. Sodišče sprejema kot pravilne zaključke tožene stranke, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bila uvedba novih proizvodov, to je notranjih stopnic, rezultat njenega lastnega razvoja. Na strani vlagateljev razpisa pa je, da izkažejo, v kakšno meri izpolnjujejo razpisne pogoje. Tožena stranka je ocenila vlogo tožeče stranke in listine, ki jih je le-ta priložila, sodišče pa njeno oceno sprejema kot pravilno.

Obrazložitev toženke pri merilu 2 Inovativnost v povezavi z operacijo je zgolj pavšalna in pomanjkljiva. Iz nje namreč ni razvidno, zakaj v obravnavanem primeru ne gre za uvajanje novih proizvodov/storitev, kar je uveljavljala tožeča stranka v vlogi in tudi obrazložila. Navedeno je samo, da iz vloge stranke ni razvidno uvajanje novih izdelkov/storitev, ni pa navedena nobena konkretna okoliščina, ki je bila v okviru postavljenih kriterijev upoštevana pri ocenjevanju. Ugotovitve tožene stranke, da tožeča stranka z navedenimi tehnološkimi rešitvami ne uvaja novih proizvodov/storitev, zato ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Tožena stranka je na podlagi podatkov, ki jih je tožeča stranka navedla v svoji vlogi s prilogami, v skladu z določili ZPOP-1, razpisa in razpisne dokumentacije, pravilno ugotovila dejansko stanje, na katerem temeljijo ocene razpisnih meril.

Obrazložitev akta, s katerim je bilo odločeno o vlogi, mora omogočiti preizkus odločitve, tako da se navedejo vsi konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je bila sprejeta ocena izpolnjevanja vsakega od razpisanih meril. Kolikor obrazložitev akta takšnega preizkusa ne omogoča, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka.

Tožnik ni izkazal, da s prijavljenim projektom uvaja storitev, ki bo rezultat predvsem lastnega razvoja (merilo Inovativnost). Že samo dejstvo, da sodi projekt med storitve poslovnega svetovanja na področju podjetništva, pa kaže na to, da pri projektu ne gre za novo storitev (merilo Razvoj projekta v podjetju).

Presoja zakonitosti akta v upravnem sporu ni možna, če izpodbijani akt nima nobene navedbe o tem, na podlagi katerih zakonskih določb je organ odločal – tako glede pristojnosti za odločanje, procesnih določb, kot tudi glede materialnega prava. V izpodbijanem izreku ni specificirano, katera konkretna vloga tožene stranke je bila zavrnjena; to je je sicer razvidno iz obrazložitve, vendar se po določbah ZUP o zahtevku odloča v izreku in izrek mora biti določen, kajti izrek se izvršuje. Obvezni sestavni del razpisne dokumentacije mora biti tudi navedba potrebnih dokumentov, ki jih mora predlagatelj predložiti izvajalcu razpisa. Če razpis s tega vidika ni popoln, to ne more biti v škodo prijavitelju, poleg tega pa ima komisija že po samem ZPOP-1 dolžnost, da vlagatelja pozove na dopolnitev, če vloga ni bila popolna (1. odstavek 27. člena ZPOP-1). Iz obrazložitve odločbe namreč izhaja, da je bilo za komisijo odločilno, da bi prijavitelj izkazal sodelovanje s pogodbo, zato bi morala komisija tožnika pozvati, da predloži dokaz o pogodbenem sodelovanju, pa tega ni storila.

Zakonska določba 28. člena ZPOP-1 je tudi upoštevana v predmetnem razpisu, po katerem v skladu s točko 5. ter 13. vse popolne in ustrezne vloge oceni komisija za dodelitev sredstev, iz točke 13. pa nadalje izhaja, da pa bo uprava Sklada o njih odločila najkasneje v 60 dneh od roka za predložitev vlog. Tak način postopanja pa je razviden tudi iz podatkov spisa. Pavšalno zatrjevanje tožnice o subjektivnosti oziroma domnevnem klientelizmu komisije zaradi zavrnitve upravnega organa tožnice po seznanitvi z imeni članov komisije pa sodišče tudi ne more sprejeti, zaradi česar je tudi ta tožbeni ugovor zavrnilo kot neutemeljenega.