481. člen ZPP-UPB3
Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo: 1. v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost; 2. v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti, in v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in osebami iz prejšnje točke. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti.
- VSK Sklep I Cp 44/2019Višje sodišče v Kopru · 2019
Ker nastopa na aktivni strani gospodarska družba, na pasivni strani pa fizična oseba, ki ima status samostojnega podjetnika, je za presojo, ali gre za gospodarski spor odločilno vprašanje, ali se ta spor nanaša na pravno razmerje, ki izvira iz toženčeve pridobitne dejavnosti. Na podlagi ugotovitve, da je bil poslovni prostor v relevantnem obdobju ”vpisan" kot osnovno sredstvo toženca kot samostojnega podjetnika posameznika, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za takšno dejavnost. Vtoževana terjatev je namreč povezana z lastništvom nepremičnine, ki je predstavljala toženčevo ”podjetniško organizirano premoženje" in je bila v okviru njegove pridobitne dejavnosti tudi oddana v najem tretji osebi (prav tako samostojnemu podjetniku), ki stroškov upravljanja ni poravnal.
- VSK Sklep I Cpg 123/2018Višje sodišče v Kopru · 2018
Tožeča stranka navaja, da je najemno razmerje, na podlagi katerega je tožena stranka zasedala poslovni prostor, prenehalo in da tožena stranka zdaj zaseda poslovni prostor brez pravne podlage. Ne gre torej za spor v zvezi z najemnim razmerjem, temveč ima zahtevek podlago v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) in sicer v 92. členu (tako imenovani vrnitveni zahtevek). Ker gre za spor o stvarni pravici, je na podlagi drugega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede na vrednost spora in lego nepremičnine pristojno Okrajno sodišče v Piranu.
- VSK Sklep II Cpg 54/2018Višje sodišče v Kopru · 2018
V takšnem primeru, ko neenotna sodna praksa ne samo, da omaje zaupanje v pravo, ampak celo povzroči, da stranka zaradi napačno (in zato nepravočasno) vložene tožbe izgubi pravico do sodnega varstva19, ni mogoče določbe osmega odstavka 112. člena ZPP tolmačiti tako, da se stranka ne more sklicevati na nevednost, ker je bila zastopana po odvetniku oz. osebi s pravniškim državnim izpitom.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 4. 2019- VSK Sklep I Cp 44/2019Višje sodišče v Kopru · 16. 4. 2019
Ker nastopa na aktivni strani gospodarska družba, na pasivni strani pa fizična oseba, ki ima status samostojnega podjetnika, je za presojo, ali gre za gospodarski spor odločilno vprašanje, ali se ta spor nanaša na pravno razmerje, ki izvira iz toženčeve pridobitne dejavnosti. Na podlagi ugotovitve, da je bil poslovni prostor v relevantnem obdobju ”vpisan" kot osnovno sredstvo toženca kot samostojnega podjetnika posameznika, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za takšno dejavnost. Vtoževana terjatev je namreč povezana z lastništvom nepremičnine, ki je predstavljala toženčevo ”podjetniško organizirano premoženje" in je bila v okviru njegove pridobitne dejavnosti tudi oddana v najem tretji osebi (prav tako samostojnemu podjetniku), ki stroškov upravljanja ni poravnal.
- VSK Sklep I Cpg 123/2018Višje sodišče v Kopru · 10. 7. 2018
Tožeča stranka navaja, da je najemno razmerje, na podlagi katerega je tožena stranka zasedala poslovni prostor, prenehalo in da tožena stranka zdaj zaseda poslovni prostor brez pravne podlage. Ne gre torej za spor v zvezi z najemnim razmerjem, temveč ima zahtevek podlago v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) in sicer v 92. členu (tako imenovani vrnitveni zahtevek). Ker gre za spor o stvarni pravici, je na podlagi drugega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede na vrednost spora in lego nepremičnine pristojno Okrajno sodišče v Piranu.
- VSK Sklep II Cpg 54/2018Višje sodišče v Kopru · 7. 6. 2018
V takšnem primeru, ko neenotna sodna praksa ne samo, da omaje zaupanje v pravo, ampak celo povzroči, da stranka zaradi napačno (in zato nepravočasno) vložene tožbe izgubi pravico do sodnega varstva19, ni mogoče določbe osmega odstavka 112. člena ZPP tolmačiti tako, da se stranka ne more sklicevati na nevednost, ker je bila zastopana po odvetniku oz. osebi s pravniškim državnim izpitom.