185. člen ZPP-UPB3
Ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe, če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi. Če pravdno sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno, pošlje zadevo, potem ko je toženec privolil v spremembo oziroma je kljub nasprotovanju toženca dovolilo spremembo, pristojnemu sodišču. Na način, kakor je to določeno v tretjem odstavku tega člena, ravna sodišče tudi, če mora o spremenjeni tožbi soditi isto sodišče v drugi sestavi (20. člen). Kadar sodišče dovoli spremembo tožbe, mora pustiti toženi stranki čas, ki ji je potreben, da se lahko pripravi za obravnavanje o spremenjeni tožbi, če za to ni imela dovolj časa. Enako ravna sodišče, če tožena stranka, ki ne nasprotuje spremembi, zahteva, naj se ji pusti potreben čas za pripravo. Če tožeča stranka spremeni tožbo na naroku, na katerem tožena stranka ni navzoča, preloži sodišče narok in pošlje toženi stranki prepis zapisnika o tem naroku. Zoper sklep, s katerim se ugodi spremembi tožbe, ni posebne pritožbe.
- VSK Sklep I Cp 318/2020Višje sodišče v Kopru · 2020
Spremembo tožbe proti volji toženca je treba preprečiti predvsem v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze. To za konkretni primer, ko tožnik s spremenjeno tožbo uveljavlja zgolj dodatno polje služnosti, ki ga potrebuje za uvoz in izvoz iz garaže, ne velja. Z vidika ekonomičnosti je smotrno, da se razširjen zahtevek obravnava v predmetnem postopku, torej da se izkoristi (in zgolj v manjšem delu dopolni) zbrano procesno gradivo. S tem bo omogočena celovita in dokončna rešitev spora, kar je tudi skladno z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu.
- VSC Sodba in sklep Cp 233/2020Višje sodišče v Celju · 2020
Za tožnika, kljub dejstvu, da je šlo za njegovo vozilo, ni podatka v spisu, da bi bil vešč znanj iz področja avtomobilske stroke. Gre torej za laika, ki se je kot takšen opravičljivo lahko oprl na ugotovitve sodnega izvedenca avtomobilske stroke o pošteni tržni vrednosti njegovega vozila in nastali škodi. Zato tudi, če se škoda odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon določa drugače, kar kaže na zmotno uporabo materialnega prava (glej drugi odstavek 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ)) s strani sodišča prve stopnje, v tem delu pritožbi toženke ni mogoče ugoditi. Zoper sodbo se je namreč pritožila le toženka, zato je ni mogoče spremeniti v njeno škodo, saj pri odločanju pritožbenega sodišča velja prepoved tako imenovane reformatio in peius iz 359. člena ZPP. Povedano drugače, zakonske zamudne obresti so pravilno prisojene od (zapadlosti) nastanka premoženjske škode dalje. Tožnik v pritožbi zoper stroškovno odločitev utemeljeno izpostavlja, da odločba Okrožnega sodišča v Celju Bpp 914/2013 z dne 23.5.2013, s katero mu je bila dodeljena Bpp v obliki zastopanja pred sodiščem prve stopnje in oprostitvi plačila stroškov pravdnega postopka (razen p
- VSK Sklep I Cpg 73/2018Višje sodišče v Kopru · 2018
To pa pomeni, da pri konkretni spremembi tožbe niso podani zakonski pogoji za privilegirano spremembo tožbe (pri kateri privolitev tožene stranke ni potrebna) iz 186. člena ZPP. Ne le, da tožeča stranka v konkretni zadevi tožbe ni spremenila tako, da bi (zaradi novih okoliščin) namesto prvotnega zahtevka uveljavljala nov (drugačen) zahtevek, marveč tožeča stranka tožbe tudi ni spremenila tako, da bi zahtevala zaradi novih okoliščin (ki so nastale po vložitvi tožbe), iz iste dejanske podlage drug predmet (namesto prvotnega predmeta, katerega izročitev je postala naknadno nemogoča) ali denarni znesek (namesto izročitve predmeta, če je postala izročitev predmeta naknadno nemogoča). Kot rečeno, v obravnavani zadevi je tožeča stranka tožbo spremenila tako, da je poleg oblikovalnega tožbenega zahtevka podrejeno uveljavljala še dajatveni denarni odškodninski zahtevek.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 11. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sklep I Cp 318/2020Višje sodišče v Kopru · 20. 11. 2020
Spremembo tožbe proti volji toženca je treba preprečiti predvsem v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze. To za konkretni primer, ko tožnik s spremenjeno tožbo uveljavlja zgolj dodatno polje služnosti, ki ga potrebuje za uvoz in izvoz iz garaže, ne velja. Z vidika ekonomičnosti je smotrno, da se razširjen zahtevek obravnava v predmetnem postopku, torej da se izkoristi (in zgolj v manjšem delu dopolni) zbrano procesno gradivo. S tem bo omogočena celovita in dokončna rešitev spora, kar je tudi skladno z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu.
- VSC Sodba in sklep Cp 233/2020Višje sodišče v Celju · 17. 9. 2020
Za tožnika, kljub dejstvu, da je šlo za njegovo vozilo, ni podatka v spisu, da bi bil vešč znanj iz področja avtomobilske stroke. Gre torej za laika, ki se je kot takšen opravičljivo lahko oprl na ugotovitve sodnega izvedenca avtomobilske stroke o pošteni tržni vrednosti njegovega vozila in nastali škodi. Zato tudi, če se škoda odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon določa drugače, kar kaže na zmotno uporabo materialnega prava (glej drugi odstavek 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ)) s strani sodišča prve stopnje, v tem delu pritožbi toženke ni mogoče ugoditi. Zoper sodbo se je namreč pritožila le toženka, zato je ni mogoče spremeniti v njeno škodo, saj pri odločanju pritožbenega sodišča velja prepoved tako imenovane reformatio in peius iz 359. člena ZPP. Povedano drugače, zakonske zamudne obresti so pravilno prisojene od (zapadlosti) nastanka premoženjske škode dalje. Tožnik v pritožbi zoper stroškovno odločitev utemeljeno izpostavlja, da odločba Okrožnega sodišča v Celju Bpp 914/2013 z dne 23.5.2013, s katero mu je bila dodeljena Bpp v obliki zastopanja pred sodiščem prve stopnje in oprostitvi plačila stroškov pravdnega postopka (razen p
- VSK Sklep I Cpg 73/2018Višje sodišče v Kopru · 29. 5. 2018
To pa pomeni, da pri konkretni spremembi tožbe niso podani zakonski pogoji za privilegirano spremembo tožbe (pri kateri privolitev tožene stranke ni potrebna) iz 186. člena ZPP. Ne le, da tožeča stranka v konkretni zadevi tožbe ni spremenila tako, da bi (zaradi novih okoliščin) namesto prvotnega zahtevka uveljavljala nov (drugačen) zahtevek, marveč tožeča stranka tožbe tudi ni spremenila tako, da bi zahtevala zaradi novih okoliščin (ki so nastale po vložitvi tožbe), iz iste dejanske podlage drug predmet (namesto prvotnega predmeta, katerega izročitev je postala naknadno nemogoča) ali denarni znesek (namesto izročitve predmeta, če je postala izročitev predmeta naknadno nemogoča). Kot rečeno, v obravnavani zadevi je tožeča stranka tožbo spremenila tako, da je poleg oblikovalnega tožbenega zahtevka podrejeno uveljavljala še dajatveni denarni odškodninski zahtevek.