184. člen ZPP-UPB3
Sprememba tožbe
Tožeča stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tožbo. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen.
- VSK Sklep I Cp 318/2020Višje sodišče v Kopru · 2020
Spremembo tožbe proti volji toženca je treba preprečiti predvsem v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze. To za konkretni primer, ko tožnik s spremenjeno tožbo uveljavlja zgolj dodatno polje služnosti, ki ga potrebuje za uvoz in izvoz iz garaže, ne velja. Z vidika ekonomičnosti je smotrno, da se razširjen zahtevek obravnava v predmetnem postopku, torej da se izkoristi (in zgolj v manjšem delu dopolni) zbrano procesno gradivo. S tem bo omogočena celovita in dokončna rešitev spora, kar je tudi skladno z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu.
- VSK Sklep I Cpg 73/2018Višje sodišče v Kopru · 2018
To pa pomeni, da pri konkretni spremembi tožbe niso podani zakonski pogoji za privilegirano spremembo tožbe (pri kateri privolitev tožene stranke ni potrebna) iz 186. člena ZPP. Ne le, da tožeča stranka v konkretni zadevi tožbe ni spremenila tako, da bi (zaradi novih okoliščin) namesto prvotnega zahtevka uveljavljala nov (drugačen) zahtevek, marveč tožeča stranka tožbe tudi ni spremenila tako, da bi zahtevala zaradi novih okoliščin (ki so nastale po vložitvi tožbe), iz iste dejanske podlage drug predmet (namesto prvotnega predmeta, katerega izročitev je postala naknadno nemogoča) ali denarni znesek (namesto izročitve predmeta, če je postala izročitev predmeta naknadno nemogoča). Kot rečeno, v obravnavani zadevi je tožeča stranka tožbo spremenila tako, da je poleg oblikovalnega tožbenega zahtevka podrejeno uveljavljala še dajatveni denarni odškodninski zahtevek.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 11. 2020- VSK Sklep I Cp 318/2020Višje sodišče v Kopru · 20. 11. 2020
Spremembo tožbe proti volji toženca je treba preprečiti predvsem v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze. To za konkretni primer, ko tožnik s spremenjeno tožbo uveljavlja zgolj dodatno polje služnosti, ki ga potrebuje za uvoz in izvoz iz garaže, ne velja. Z vidika ekonomičnosti je smotrno, da se razširjen zahtevek obravnava v predmetnem postopku, torej da se izkoristi (in zgolj v manjšem delu dopolni) zbrano procesno gradivo. S tem bo omogočena celovita in dokončna rešitev spora, kar je tudi skladno z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu.
- VSK Sklep I Cpg 73/2018Višje sodišče v Kopru · 29. 5. 2018
To pa pomeni, da pri konkretni spremembi tožbe niso podani zakonski pogoji za privilegirano spremembo tožbe (pri kateri privolitev tožene stranke ni potrebna) iz 186. člena ZPP. Ne le, da tožeča stranka v konkretni zadevi tožbe ni spremenila tako, da bi (zaradi novih okoliščin) namesto prvotnega zahtevka uveljavljala nov (drugačen) zahtevek, marveč tožeča stranka tožbe tudi ni spremenila tako, da bi zahtevala zaradi novih okoliščin (ki so nastale po vložitvi tožbe), iz iste dejanske podlage drug predmet (namesto prvotnega predmeta, katerega izročitev je postala naknadno nemogoča) ali denarni znesek (namesto izročitve predmeta, če je postala izročitev predmeta naknadno nemogoča). Kot rečeno, v obravnavani zadevi je tožeča stranka tožbo spremenila tako, da je poleg oblikovalnega tožbenega zahtevka podrejeno uveljavljala še dajatveni denarni odškodninski zahtevek.