91. člen ZJU-UPB3

Tožnik je bil v času od 1. 12. 2016 do 31. 12. 2021 zaposlen (izključno) na delovnem mestu „obrambni ataše v B.“. Na njem je skladno s tretjim odstavkom 47. člena ZObr opravljal vojaško službo in posledično, skladno s prvim odstavkom 48. člena ZObr, imel status vojaške osebe. Ker je dne 26. 1. 2021 hkrati izpolnil tudi pogoje za starostno upokojitev, mu je toženka, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, upoštevaje kogentno določbo dvanajstega odstavka 92. člena ZObr ter izrecen dogovor pravdnih strank v 10. členu Pogodbe o delu v tujini, zakonito izdala izpodbijano odločbo o prenehanju delovnega razmerja.

Pravica do naziva je po določbah ZJU neločljivo povezana s pogodbo o zaposlitvi. V zvezi z obveznostjo tožene stranke skleniti s tožnikom pogodbo o zaposlitvi je tožnik sprožil individualni spor, o katerem je odločalo delovno sodišče. V zvezi z imenovanjem neizbranega kandidata v naziv pa je tožnik sprožil upravni spor. Ker je imenovanje v naziv javnega uslužbenca pogoj za opravljanje dela, o neobstoju delovnega razmerja in neobstoju pravne podlage za zahtevano sklenitev pogodbe o zaposlitvi pa je že pravnomočno odločeno, to hkrati pomeni, da tožnik za obravnavani spor, ki se nanaša na zahtevo za imenovanje v konkretni naziv, ne izkazuje več pravnega interesa, saj vsebinska obravnava tožbe očitno ne bi privedla k spremembi njegovega pravnega položaja.

Po stališču Vrhovnega sodišča iz sklepa I Up 111/2016, dikcija ZJU "premestitev na /…/ v skladu s tem zakonom" zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev.

Tožniku je prenehalo delovno razmerje pri Ministrstvu za obrambo, saj je sam podal odpoved delovnega razmerja, kar izhaja iz upravnega spisa zadeve. Glede na določbo 91. člena ZJU pa pridobljeni naziv ugasne med drugim z dnem prenehanja delovnega razmerja uradnika. Naziva naddesetnik, ki ga je tožnik nesporno pridobil pred prekinitvijo delovnega razmerja v Slovenski vojski, tako ni možno upoštevati, čeprav je z istim delodajalcem (Republiko Slovenijo) prišlo naslednji dan do sklenitve novega delovnega razmerja.

Predmet spora je presoja zakonitosti odločbe o razrešitvi iz višjega naziva in imenovanje v nižji naziv, kar je posledica negativne ocene komisije za spremljanje poskusnega dela, zato sodišče meni, da bi se morala tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ opredeliti do ocene navedene komisije. Pri tem pa je prvostopenjski organ v obrazložitvi navedel zgolj to, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila, drugostopenjski organ pa je glede tožničinih ugovorov zoper ugotovitve komisije navedel zgolj to, da se v tem postopku ne more spuščati v utemeljenost podane ocene poskusnega dela, zlasti zato, ker se je tožnica strinjala s premestitvijo na drugo delovno mesto. Tožnica je dne 12. 3. 2015 seznanjena z oceno poskusnega dela, ni pa niti iz upravnega spisa niti iz prvostopenjske odločbe razvidno, ali ji je bila razen tega, da je bila z oceno seznanjena, dana tudi izrecna možnost, da se do te ocene opredeli v postopku do izdaje prvostopenjske odločbe.

Tožnica zgolj meni, da spremembe v notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu niso bile izvedene pravilno in zakonito ter se ne strinja s premestitvijo na drugo uradniško delovno mesto. Vendar to niso okoliščine, ki bi bile relevantne za obravnavano zadevo: pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu se kot splošni akt delodajalca lahko izpodbija pred delovnim sodiščem, v kolektivnem delovnem sporu, prav tako se pred delovnim sodiščem lahko izpodbija sklep o premestitvi, v individualnem delovnem sporu.

Ker je tožena stranka ugotovila, da ni možna razporeditev tožnice na delovno mesto višjega svetovalca, je pravilna njena ugotovitev, da je treba pri prvi razporeditvi tožnico najprej razrešiti naziva in jo nato imenovati v najvišji naziv.