21. člen ZDVGOMP-UPB1
(uvedba postopka razlastitve)
(1)Ko pooblaščeni investitor sprejme obvestilo lastnika nepremičnine, da se tudi z drugo cenitvijo iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona ne strinja ali je rok brezuspešno potekel, se šteje, da sporazum med pooblaščenim investitorjem in lastnikom o odkupu oziroma nadomestitvi nepremičnine ni dosežen. Pooblaščeni investitor lahko takoj poda predlog za razlastitev pristojnemu organu in o tem obvesti lastnika nepremičnine. Obvestilo mora biti lastniku nepremičnine osebno vročeno.
(2)Postopek za razlastitev nepremičnine se lahko uvede po ugotovitvi javne koristi.
(3)Za vodenje postopka razlastitve se ne uporabljajo določbe od 100. do 103. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1). Upravni organ, ki vodi postopek razlastitve, odloči o zadevi prednostno na podlagi 104. člena ZUreP-1.
- UPRS sodba in sklep II U 245/2011Upravno sodišče RS · 2012
Obstoj odkupne pravice, zemljiškega dolga ter stavbne pravice bi bil po izvedeni razlastitvi nesorazmeren oziroma v nasprotju z razlastitvenim namenom, zato je odločitev, da se odkupna pravica na razlaščenih nepremičninah izbriše, pravilna.
- UPRS sodba II U 382/2010Upravno sodišče RS · 2011
Upravni organ je v postopku ustrezno presodil sorazmernost med javno koristjo in posegom v zasebno lastnino glede na pomen nalog, ki jih pooblaščeni organi izvajajo na meddržavnem mejnem prehodu po določbah ZNDM-2 ter ZDVGMOP, ki kot ukrep za zagotovitev javnega interesa v primeru neuspešnega postopka sporazumevanja predvideva razlastitev. Zato so ugovori tožnika, da bi bilo mogoče javni interes doseči z ustanovitvijo stavbne pravice, neutemeljeni.
- UPRS sodba III U 319/2010Upravno sodišče RS · 2010
Ugovor tožečih strank, da postopek ne more biti nujen, ker je tožena stranka že pridobila gradbeno dovoljenje in je objekt že postavljen, je za odločanje v tem upravnem sporu nerelevanten.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 9. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba in sklep II U 245/2011Upravno sodišče RS · 12. 9. 2012
Obstoj odkupne pravice, zemljiškega dolga ter stavbne pravice bi bil po izvedeni razlastitvi nesorazmeren oziroma v nasprotju z razlastitvenim namenom, zato je odločitev, da se odkupna pravica na razlaščenih nepremičninah izbriše, pravilna.
- UPRS sodba II U 382/2010Upravno sodišče RS · 11. 5. 2011
Upravni organ je v postopku ustrezno presodil sorazmernost med javno koristjo in posegom v zasebno lastnino glede na pomen nalog, ki jih pooblaščeni organi izvajajo na meddržavnem mejnem prehodu po določbah ZNDM-2 ter ZDVGMOP, ki kot ukrep za zagotovitev javnega interesa v primeru neuspešnega postopka sporazumevanja predvideva razlastitev. Zato so ugovori tožnika, da bi bilo mogoče javni interes doseči z ustanovitvijo stavbne pravice, neutemeljeni.
- UPRS sodba III U 319/2010Upravno sodišče RS · 18. 11. 2010
Ugovor tožečih strank, da postopek ne more biti nujen, ker je tožena stranka že pridobila gradbeno dovoljenje in je objekt že postavljen, je za odločanje v tem upravnem sporu nerelevanten.
- UPRS sodba II U 483/2009Upravno sodišče RS · 2. 6. 2010
Glede na pomen nalog pristojnih organov, ki jih ti imajo po določbah ZNDM-2 in ustreznih predpisov Evropske skupnosti, sodišče ne deli mnenja tožnikov o neustavnosti določb ZDVGMOP, ki kot sorazmeren ukrep za zagotavljanje javnega interesa določa razlastitev, ne pa tudi drugih oblik omejitve lastninske pravice.
- VSRS Sodba X Ips 905/2006Vrhovno sodišče RS · 21. 1. 2010
Ker pooblaščeni investitor ustreznega odgovora od razlastitvenega zavezanca na poslani ponudbi ni prejel, se je razlastitveni postopek nadaljeval z izdajo upravne odločbe o uvedbi postopka razlastitve.
- UPRS sodba U 497/2006Upravno sodišče RS · 30. 5. 2008
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila v škodo tožnika kot pritožnika, čeprav v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni razlogi iz katerih lahko upravni organ druge stopnje v skladu z 2. odstavkom 253. člena ZUP spremeni prvostopno odločbo v škodo pritožnika. Iz upravnih spisov je razvidno, da je bil v konkretnem primeru predlog za uvedbo razlastitvenega postopka podan še pred vročitvijo prve ponudbe za odkup nepremičnin tožniku kot skrbniku za posebni primer, zato je organ prve stopnje s prvostopno odločbo kršil pravila postopka, s tem ko je dovolil uvedbo razlastitvenega postopka, čeprav za njegovo uvedbo ni bil izpolnjen z zakonom določen pogoj. Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je bila uvedba razlastitvenega postopka v konkretnem primeru potrebna, da se je po 2. odstavku 97. člena ZUreP-1 tožnik lahko imenoval za skrbnika za posebni primer, ker ponudbe za odkup nepremičnin lastnikom ni bilo mogoče vročiti.