Zakon o graditvi objektov na mejnih prehodih (uradno prečiščeno besedilo) (ZDVGOMP-UPB1)

(1)Ta zakon ureja določena vprašanja povezana s pridobivanjem nepremičnin, pripravo in sprejemom lokacijskega načrta za mejni prehod, izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo objektov na območju mejnega prehoda, ki je potreben zaradi vključevanja Republike Slovenije v Evropsko unijo.

(2)Mejni prehod je infrastrukturni objekt državnega pomena in kot tak javna infrastruktura.

(3)Gradnja mejnega prehoda je v javnem interesu in v javno korist.

Za pripravo in sprejem prostorskega akta, pridobivanje zemljišč in izdajo dovoljenja v zvezi z gradnjo mejnega prehoda, se uporabljajo predpisi s področja urejanja naselij in drugih posegov v prostor, graditve objektov, stavbnih zemljišč, geodetskih zadev ter drugi predpisi, v kolikor ta zakon ne določa drugače.

(1)Investitor graditve mejnega prehoda je Republika Slovenija. Naloge investitorja za Republiko Slovenijo opravlja ministrstvo, pristojno za upravo (v nadaljevanju besedila: pooblaščeni investitor).

(2)Pooblaščeni investitor opravlja naloge v zvezi z prostorskim planiranjem in urbanističnim načrtovanjem, finančnim inženiringom, pridobivanjem nepremičnin ter pripravlja, organizira in vodi graditev mejnega prehoda. Pooblaščeni investitor tudi vlaga zahteve za uvedbo postopka ureditve meje oboda in parcelacijo obodnih parcel ureditvenega območja mejnega prehoda.

(1)Ureditveno območje mejnega prehoda po tem zakonu obsega nepremičnine, potrebne za opravljanje varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora ter neposredno okolico z objekti, ki so potrebni za smotrno in varno odvijanje prometa in mejne kontrole.

(2)V ureditveno območje mejnega prehoda spadajo tudi infrastrukturni objekti in naprave, ki so potrebni za nemoteno delovanje mejnega prehoda in so izven območja iz prejšnjega odstavka.

Za graditev in pridobivanje nepremičnin v ureditvenem območju mejnega prehoda so urbanistične podlage poleg lokacijskega načrta po tem zakonu tudi sprejeti lokacijski načrt po določbah 45.a do 45.j člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 47/97 – v nadaljnjem besedilu: ZUN) in prostorski izvedbeni akti lokalne skupnosti, če je Vlada Republike Slovenije v tem okviru določila ureditveno območje mejnega prehoda.

(1)Lokacijski načrt za mejni prehod se sprejme za posamezni mejni prehod.

(2)Kadar je osnutek lokacijskega načrta za mejni prehod skladen z veljavnimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega planskega akta Republike Slovenije se šteje, da so s sprejemom lokacijskega načrta za mejni prehod po postopku, ki je določen s tem zakonom, spremenjene in dopolnjene prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega planskega akta občine, v delu in za območje, ki ga določa lokacijski načrt za mejni prehod.

(1)Lokacijski načrt za mejni prehod vsebuje najmanj: – meje ureditvenega območja posameznega mejnega prehoda, – parcelacijski načrt z mejo ureditvenega območja mejnega prehoda, – seznam parcel na ureditvenem območju mejnega prehoda s površinami in podatki o njihovih lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic, – ureditveno situacijo z namensko rabo površin ter pogoji za oblikovanje objektov in naprav, njihovo lego, funkcijo in gabarite, – rešitve v zvezi z oblikovanjem in vplivi na okolje. Lokacijski načrt za mejni prehod se izdela na temeljnih topografskih načrtih in katastrskih načrtih. Ustreznost uporabe geodetskih podlag potrdi pristojni organ.

(2)Kadar se lokacijski načrt izdeluje za obstoječi mejni prehod, vsebuje tudi pogoje in rešitve v zvezi s sanacijo obstoječega stanja.

(3)Lokacijski načrt za mejni prehod določi tudi odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki so dopustna pri pripravi projektov in se lahko podrobneje določijo v postopku za pridobitev enotnega dovoljenja.

(1)Ministrstvo, pristojno za urejanje prostora, pripravlja lokacijski načrt za mejni prehod.

(2)Minister, pristojen za urejanje prostora, na pobudo pooblaščenega investitorja pripravi predlog programa priprave lokacijskega načrta za mejni prehod, s katerim se podrobneje določi vsebina lokacijskega načrta, naloge in njihove nosilce pri pripravi in izvedbi lokacijskega načrta, organe in organizacije, ki po zakonu dajejo pogoje, mnenja in soglasja k lokacijskemu načrtu ter roke v postopku izdelave lokacijskega načrta.

(3)Program priprave lokacijskega načrta za mejni prehod sprejme Vlada Republike Slovenije z odlokom. Odlok vsebuje tudi seznam parcel v ureditvenem območju mejnega prehoda iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(1)Z dnem uveljavitve odloka o programu priprave lokacijskega načrta za mejni prehod oziroma uredbe iz drugega odstavka 12. člena tega zakona velja na ureditvenem območju mejnega prehoda prepoved prometa z zemljišči in prepoved spreminjanja mej obstoječih parcel, prepoved spreminjanja obstoječe namenske rabe prostora in prepoved graditve, razen tekočih vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah. Navedene prepovedi in omejitve ne veljajo za pooblaščenega investitorja.

(2)Po uveljavitvi odloka o programu priprave lokacijskega načrta za mejni prehod oziroma po uveljavitvi uredbe iz drugega odstavka 12. člena tega zakona se na predlog pooblaščenega investitorja prepovedi iz prejšnjega odstavka zaznamujejo v zemljiški knjigi.

(1)Osnutek lokacijskega načrta za mejni prehod mora biti javno razgrnjen 15 dni na sedežu ministrstva, pristojnega za urejanje prostora in v občini, kjer se nahaja mejni prehod, ki je predmet urejanja z lokacijskim načrtom za mejni prehod. K osnutku lokacijskega načrta za mejni prehod se pridobi mnenje občine.

(2)V času javne razgrnitve se opravi javna obravnava osnutka lokacijskega načrta za mejni prehod. O javni razgrnitvi ter o kraju in času javne obravnave se javnost obvesti z objavo v uradnem glasilu in na način, ki je običajen v občini, kjer se nahaja mejni prehod.

(3)Pripombe in predloge iz javne razgrnitve in obravnave osnutka lokacijskega načrta za mejni prehod, skupaj s svojim mnenjem pošlje občina, v kateri je ta razgrnjen, ministrstvu, pristojnemu za urejanje prostora, najkasneje v roku 15 dni po končani javni razgrnitvi, sicer se šteje, da na osnutek lokacijskega načrta za mejni prehod ni pripomb. O utemeljenosti pripomb odloči Vlada Republike Slovenije, na predlog pristojnega ministra, v roku 15 dni.

(4)Po javni razgrnitvi pripravljavec dopolni osnutek lokacijskega načrta za mejni prehod ter nanj pridobi soglasja in mnenja, predpisana z zakonom ali programom priprave lokacijskega načrta za mejni prehod. Pristojni subjekti morajo dati ali odkloniti soglasje oziroma mnenje v 15 dneh po prejemu dopolnjenega osnutka lokacijskega načrta za mejni prehod, sicer se šteje, da je soglasje oziroma mnenje dano. V primeru odklonitve soglasja oziroma izdaje odklonilnega mnenja, morajo biti navedene konkretne določbe veljavnih predpisov in drugih pravnih aktov oziroma uradnih listin ter izkazan konkreten dejanski stan, na katerih temelji taka odločitev, sicer se ga ne upošteva. Soglasjedajalec ne sme odreči soglasja zaradi opustitve pogoja, ki ni določen z zakonom.

(5)Vlada Republike Slovenije izda uredbo, s katero sprejme lokacijski načrt za mejni prehod.

Z dnem uveljavitve lokacijskega načrta za mejni prehod po tem zakonu prenehajo veljati državni in občinski prostorski izvedbeni akti za ureditveno območje lokacijskega načrta za mejni prehod.

(1)Javna korist je izkazana, če je razlastitev nepremičnine potrebna zaradi gradnje mejnega prehoda in je zanj sprejet lokacijski načrt, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije.

(2)Javna korist je izkazana, kadar je razlastitev nepremičnine potrebna zaradi gradnje mejnega prehoda in je urbanistična podlaga zanj prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti, tudi z uredbo Vlade Republike Slovenije, s katero se na podlagi elaborata za ugotavljanje javne koristi določi ureditveno območje mejnega prehoda.

(3)Elaborat za ugotavljanje javne koristi iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati: – izvleček iz prostorskega izvedbenega akta lokalne skupnosti, – parcelacijski načrt z mejo ureditvenega območja mejnega prehoda, – seznam parcel na ureditvenem območju mejnega prehoda s površinami in podatki o njihovih lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic, – obrazložitev javne koristi.

(4)Elaborat za ugotavljanje javne koristi iz prejšnjega odstavka zagotovi pooblaščeni investitor.

Za pripravljalna dela po tem zakonu se šteje: – raziskava zemljišč, – ureditev meje ureditvenega območja in parcelacija zemljišč ter druga merjenja, – cenitev nepremičnin.

(1)Pripravljalna dela iz prejšnjega člena se lahko pričnejo izvajati znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta za mejni prehod, ko vlada sprejme program priprave lokacijskega načrta za mejni prehod.

(2)Kadar se območje mejnega prehoda ureja s prostorskim izvedbenim aktom lokalne skupnosti, se prične s pripravljalnimi deli iz prejšnjega člena, po ugotovitvi javne koristi.

(3)Po sprejemu programa priprave lokacijskega načrta za mejni prehod oziroma po izdelavi elaborata iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona mora lastnik nepremičnine oziroma njen uporabnik dovoliti dostop do te nepremičnine osebam, ki se na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del izkažejo z ustreznim pooblastilom pooblaščenega investitorja.

(4)Izvajalec pripravljalnih del pisno obvesti lastnika oziroma uporabnika nepremičnine najmanj 3 dni pred pričetkom izvajanja del.

(5)Lastniku oziroma uporabniku nepremičnine, ki mu je zaradi pripravljalnih del nastala škoda, plača odškodnino investitor.

(1)Parcelacija se izvede na podlagi izdelanih parcelacijskih načrtov.

(2)Nenavzočnost predpisano vabljenih lastnikov oziroma uporabnikov v postopku ureditve mej in parcelacije ali njihovo nestrinjanje s tako izvršenim zamejničenjem ne zadrži postopka za evidentiranje mej oziroma izvedbo sprememb glede novo nastalih mej v zemljiškem katastru in ustreznih zaznamb v zemljiški knjigi ter pridobitve dovoljenja za gradnjo mejnega prehoda.

(3)Postopki po določbah tega člena se štejejo za nujne.

(1)Po uveljavitvi odloka o programu priprave lokacijskega načrta za mejni prehod ali po uveljavitvi uredbe Vlade Republike Slovenije iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, se lastnikom nepremičnin predlaga sklenitev pogodbe zaradi odkupa njihove nepremičnine, v vrednosti, ki jo oceni sodni cenilec.

(2)Če se lastnik nepremičnine ne strinja s predlagano cenitvijo, mora v roku 15 dni v pisni obliki to sporočiti pooblaščenemu investitorju. Na to mora biti lastnik nepremičnine izrecno opozorjen ob vročitvi ponudbe za odkup njegove nepremičnine in cenitve.

(3)Ugovori lastnika na vročeno cenitev se takoj preverijo z drugim cenilcem. Če se lastnik nepremičnine ne strinja tudi z drugo cenitvijo, mora v roku 15 dni v pisni obliki to sporočiti pooblaščenemu investitorju. Na to mora biti lastnik nepremičnine izrecno opozorjen ob vročitvi druge cenitve.

(4)Za vročanje spisov po določbah tega člena se uporabljajo predpisi, ki določajo način vročanja v upravnem postopku.

(5)Če je bil za nepremičnino z lastnikom že sklenjen sporazum za plačilo odškodnine, postopka sporazumevanja po tem zakonu ni treba izvesti. V tem primeru se lastnika nepremičnine pozove k podpisu pogodbe o prenosu lastninske pravice.

(1)Pri iskanju ustreznega nadomestnega kmetijskega zemljišča ali gozda za kmete, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svojo glavno dejavnost, in za lastnike, katerih kmetijska zemljišča ali gozd so zajeta v ureditvenem območju mejnega prehoda, mora sodelovati Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

(2)Pri izbiri nadomestnih zemljišč, je treba upoštevati pravice dejanskih uporabnikov teh zemljišč, ki izvirajo iz drugih predpisov.

(3)Listine v zvezi z možnostjo razpolaganja z zemljišči, ki naj bi bila ponujena kot nadomestno zemljišče glede na določbe zakona o denacionalizaciji, priskrbi pooblaščeni investitor.

(4)Če Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije razpolaga z ustreznim zemljiščem, se le-to uporabi kot nadomestno zemljišče.

(1)Če je zaradi gradnje mejnega prehoda treba porušiti določen objekt, mora investitor lastniku takega objekta zagotoviti pravično odškodnino. Odškodnino določi sodni cenilec.

(2)Pri določanju odškodnine se odškodnini, določeni po drugih predpisih, doda vrednost, ki lastniku objekta zagotavlja nadomestni objekt v enaki velikosti, funkciji in kvaliteti gradnje, skladno z veljavnimi standardi in predpisi.

(3)Če se z lastnikom nepremičnine doseže sporazum o nadomestni gradnji objekta, nosi investitor stroške projektne in druge tehnične dokumentacije ter plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda in komunalnega prispevka.

(1)Če se z lastnikom nepremičnine, ki jo je treba pridobiti, doseže sporazum za nadomestilo v naravi, je potrebno razpoložljive nadomestne nepremičnine poiskati na trgu oziroma sprejeti ponudbo za nepremičnino, ki jo predlaga lastnik.

(2)Pri iskanju nadomestne nepremičnine se upoštevajo zahteve lastnika, katerega nepremičnino je treba pridobiti tako, da se z nadomestno nepremičnino njegove razmere ne bodo bistveno poslabšale v nobeni pomembni okoliščini in bo kar najbolj ustrezala njegovim interesom.

(1)Na zahtevo lastnika, katerega nepremičnino je treba pridobiti, pa si je sam našel nadomestno nepremičnino, se to nepremičnino odkupi in prenese na lastnika, če je s cenitvijo obeh nepremičnin ugotovljena njuna enakovrednost.

(2)Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine nižja od vrednosti ocenjene nepremičnine lastnika, ki jo je treba pridobiti in lastnik pristane na tako nadomestilo, se lastniku plača razlika v gotovini.

(3)Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine, ki jo želi pridobiti lastnik, katerega nepremičnino je treba pridobiti, višja od vrednosti ocenjene njegove nepremičnine, se nadomestno nepremičnino odkupi, če lastnik plača razliko v vrednosti obeh nepremičnin.

(1)Ko pooblaščeni investitor sprejme obvestilo lastnika nepremičnine, da se tudi z drugo cenitvijo iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona ne strinja ali je rok brezuspešno potekel, se šteje, da sporazum med pooblaščenim investitorjem in lastnikom o odkupu oziroma nadomestitvi nepremičnine ni dosežen. Pooblaščeni investitor lahko takoj poda predlog za razlastitev pristojnemu organu in o tem obvesti lastnika nepremičnine. Obvestilo mora biti lastniku nepremičnine osebno vročeno.

(2)Postopek za razlastitev nepremičnine se lahko uvede po ugotovitvi javne koristi.

(3)Za vodenje postopka razlastitve se ne uporabljajo določbe od 100. do 103. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1). Upravni organ, ki vodi postopek razlastitve, odloči o zadevi prednostno na podlagi 104. člena ZUreP-1.

(1)Za gradnjo mejnih prehodov iz 1. člena tega zakona se izda enotno dovoljenje.

(2)Enotno dovoljenje za gradnjo mejnih prehodov izda ministrstvo, pristojno za urejanje prostora.

V zahtevi za izdajo enotnega dovoljenja za mejni prehod mora pooblaščeni investitor navesti osnovne podatke o naravnih lastnostih, grajenih strukturah in obremenitvi okolja na določenem območju, velikosti, namenu in zmogljivosti mejnega prehoda, prostorskem izvedbenem aktu ter priložiti dokazilo, da ima pravico graditi na zemljišču ali drugače posegati v prostor.

(1)V upravnem postopku izdaje enotnega dovoljenja se podrobnejši lokacijski pogoji in drugi pogoji za izdelavo projekta za pridobivanje enotnega dovoljenja lahko določijo na obravnavi, kadar ti niso podrobno določeni v prostorskem izvedbenem aktu. Obravnava se praviloma opravi na kraju samem (v nadaljnjem besedilu: lokacijska obravnava).

(2)Obravnave se morajo poleg pooblaščenega investitorja udeležiti naslednji subjekti (v nadaljnjem besedilu: udeleženci): – organi in organizacije, ki dajejo soglasja k dovoljenju za poseg v prostor in tisti, ki po predpisu dajejo soglasja k prostorskim izvedbenim aktom, na lokacijsko dokumentacijo oziroma lokacijo ali h gradnji oziroma graditvi (v nadaljnjem besedilu: soglasjedajalci), – organi in organizacije, ki so nosilci gospodarskih javnih služb, katerih infrastruktura bo prizadeta z določenim mejnim prehodom, ali katerih infrastruktura bo potrebna za določen mejni prehod, – občina.

(3)Udeleženci na obravnavi ali najkasneje v 3 dneh po obravnavi določijo pogoje za izdelavo projekta za pridobitev enotnega dovoljenja. Če udeleženci ne določijo pogojev ali se ne udeležijo obravnave kljub pravilno vročenemu vabilu, se šteje, da za izdelavo projektov nimajo posebnih pogojev.

(4)Če soglasjedajalec v danih pogojih ne navede pravne podlage zanje, se takšni pogoji štejejo le kot priporočilo.

(5)Soglasjedajalci morajo izdati soglasje najkasneje v 15 dneh po prejemu zahtevka za soglasje.

(6)Soglasjedajalec ne sme odreči soglasja zaradi opustitve pogoja v projektu za pridobitev enotnega dovoljenja, ki nima pravne podlage ali ga ni dal na lokacijski obravnavi.

(1)Enotno dovoljenje za mejne prehode se izda skladno s prostorskim izvedbenim aktom in podrobnejšimi pogoji iz lokacijske obravnave na podlagi: – dokazila, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču oziroma drugače posegati v prostor; – projekta za pridobitev enotnega dovoljenja, – soglasij pristojnih organov in organizacij, ki jih po zakonu dajejo k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali h gradbenemu dovoljenju.

(2)Projekt za pridobitev enotnega dovoljenja je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, ki vsebuje tudi ureditveno situacijo z namensko rabo površin, s prikazom vseh objektov in naprav ter njihovo lego, funkcijo in gabariti, infrastrukturne ureditve in ureditve skupnih površin ter rešitve v zvezi z vplivi na okolje izdelane v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti.

(3)Kadar prostorski izvedbeni akt vsebuje sestavine iz prejšnjega odstavka, se projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priloži le izvleček iz tega akta.

Kadar je za mejni prehod potrebno izvesti presojo vplivov na okolje po predpisih o varstvu okolja se šteje, da so zahteve o sodelovanju javnosti iz tega zakona izpolnjene z javno razgrnitvijo osnutka lokacijskega načrta po tem zakonu in lokacijskega načrta po določbah 45.a do 45.j člena ZUN.

(1)Za dokaz iz 25. člena tega zakona se štejejo sklenjene pogodbe z lastniki nepremičnin oziroma eden od naslednjih dokazov: – zemljiškoknjižni izpisek in potrdilo pristojnega organa, da postopki o kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacijah po predpisih o kmetijskih zemljiščih niso dokončani; – potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki po predpisih o denacionalizaciji; – potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani zapuščinski postopki po predpisih o dedovanju oziroma po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev; – historični izpisek iz zemljiške knjige, da je bila nepremičnina vknjižena na agrarne skupnosti oziroma potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po predpisih o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic); – potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po predpisih o zadrugah; – zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina vknjižena kot javno dobro; – izjava pooblaščenega investitorja, da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu s tem zakonom in potrdilo pristojnega organa, da je vložen predlog za razlastitev.

(2)Izjavi pooblaščenega investitorja iz zadnje alinee prejšnjega odstavka morajo biti priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti iz 16. člena tega zakona.

(3)Takoj po končanih postopkih iz prve do šeste alinee prvega odstavka tega člena, pooblaščeni investitor izvede z lastniki nepremičnin postopek za pridobitev nepremičnin v skladu s predpisi o razlastitvi in s tem zakonom.

(4)Pooblaščeni investitor prične z gradbenimi deli v skladu z enotnim dovoljenjem.

Sredstva za pridobivanje nepremičnin in graditev mejnih prehodov po tem zakonu, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije iz rednih proračunskih sredstev, donacij in drugih virov ter se uporabljajo v skladu s pravili, ki urejajo proračunsko financiranje. Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih – ZDVGOMP (Uradni list RS, št. 111/01) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)Začeti postopki za izdajo lokacijskih, gradbenih ali enotnih dovoljenj se nadaljujejo po tem zakonu.

(2)Za mejne prehode se ne uporabljajo določbe 73. člena ZUN, razen v območjih in objektih kulturne dediščine, ki so varovani po zakonu.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih – ZDVGOMP-A (Uradni list RS, št. 14/07) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

(1)Če ob uveljavitvi tega zakona obstoječe območje mejnega prehoda poteka po nepremičninah, ki niso v lasti Republike Slovenije, razlastitveni upravičenec za vložitev zahteve za razlastitev ni vezan na rok iz drugega odstavka 95. člena ZUreP-1.

(2)Vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se zaključijo po določilih tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.