16. člen ZDVGOMP-UPB1
(postopek sporazumevanja)
(1)Po uveljavitvi odloka o programu priprave lokacijskega načrta za mejni prehod ali po uveljavitvi uredbe Vlade Republike Slovenije iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, se lastnikom nepremičnin predlaga sklenitev pogodbe zaradi odkupa njihove nepremičnine, v vrednosti, ki jo oceni sodni cenilec.
(2)Če se lastnik nepremičnine ne strinja s predlagano cenitvijo, mora v roku 15 dni v pisni obliki to sporočiti pooblaščenemu investitorju. Na to mora biti lastnik nepremičnine izrecno opozorjen ob vročitvi ponudbe za odkup njegove nepremičnine in cenitve.
(3)Ugovori lastnika na vročeno cenitev se takoj preverijo z drugim cenilcem. Če se lastnik nepremičnine ne strinja tudi z drugo cenitvijo, mora v roku 15 dni v pisni obliki to sporočiti pooblaščenemu investitorju. Na to mora biti lastnik nepremičnine izrecno opozorjen ob vročitvi druge cenitve.
(4)Za vročanje spisov po določbah tega člena se uporabljajo predpisi, ki določajo način vročanja v upravnem postopku.
(5)Če je bil za nepremičnino z lastnikom že sklenjen sporazum za plačilo odškodnine, postopka sporazumevanja po tem zakonu ni treba izvesti. V tem primeru se lastnika nepremičnine pozove k podpisu pogodbe o prenosu lastninske pravice.
- UPRS sodba II U 483/2009Upravno sodišče RS · 2010
Glede na pomen nalog pristojnih organov, ki jih ti imajo po določbah ZNDM-2 in ustreznih predpisov Evropske skupnosti, sodišče ne deli mnenja tožnikov o neustavnosti določb ZDVGMOP, ki kot sorazmeren ukrep za zagotavljanje javnega interesa določa razlastitev, ne pa tudi drugih oblik omejitve lastninske pravice.
- VSRS Sklep X Ips 684/2007Vrhovno sodišče RS · 2010
Kot pogoj za dovoljenost revizije je mogoče uveljavljati samo pravna vprašanja, ki so pomembna po vsebini obravnavane zadeve, to je tista pravna vprašanja, od katerih rešitve je odvisna tudi odločitev v posameznem primeru. Vprašanje, ki ga revidenta izpostavljata kot pomembno pravno vprašanje, pa se po vsebini ne nanaša na izpolnjenost pogojev za izdajo enotnega dovoljenja, temveč na pogoje za uvedbo razlastitvenega postopka, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.
- VSRS Sodba X Ips 905/2006Vrhovno sodišče RS · 2010
Ker pooblaščeni investitor ustreznega odgovora od razlastitvenega zavezanca na poslani ponudbi ni prejel, se je razlastitveni postopek nadaljeval z izdajo upravne odločbe o uvedbi postopka razlastitve.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 6. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba II U 483/2009Upravno sodišče RS · 2. 6. 2010
Glede na pomen nalog pristojnih organov, ki jih ti imajo po določbah ZNDM-2 in ustreznih predpisov Evropske skupnosti, sodišče ne deli mnenja tožnikov o neustavnosti določb ZDVGMOP, ki kot sorazmeren ukrep za zagotavljanje javnega interesa določa razlastitev, ne pa tudi drugih oblik omejitve lastninske pravice.
- VSRS Sklep X Ips 684/2007Vrhovno sodišče RS · 14. 4. 2010
Kot pogoj za dovoljenost revizije je mogoče uveljavljati samo pravna vprašanja, ki so pomembna po vsebini obravnavane zadeve, to je tista pravna vprašanja, od katerih rešitve je odvisna tudi odločitev v posameznem primeru. Vprašanje, ki ga revidenta izpostavljata kot pomembno pravno vprašanje, pa se po vsebini ne nanaša na izpolnjenost pogojev za izdajo enotnega dovoljenja, temveč na pogoje za uvedbo razlastitvenega postopka, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.
- VSRS Sodba X Ips 905/2006Vrhovno sodišče RS · 21. 1. 2010
Ker pooblaščeni investitor ustreznega odgovora od razlastitvenega zavezanca na poslani ponudbi ni prejel, se je razlastitveni postopek nadaljeval z izdajo upravne odločbe o uvedbi postopka razlastitve.
- UPRS sodba U 497/2006Upravno sodišče RS · 30. 5. 2008
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila v škodo tožnika kot pritožnika, čeprav v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni razlogi iz katerih lahko upravni organ druge stopnje v skladu z 2. odstavkom 253. člena ZUP spremeni prvostopno odločbo v škodo pritožnika. Iz upravnih spisov je razvidno, da je bil v konkretnem primeru predlog za uvedbo razlastitvenega postopka podan še pred vročitvijo prve ponudbe za odkup nepremičnin tožniku kot skrbniku za posebni primer, zato je organ prve stopnje s prvostopno odločbo kršil pravila postopka, s tem ko je dovolil uvedbo razlastitvenega postopka, čeprav za njegovo uvedbo ni bil izpolnjen z zakonom določen pogoj. Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je bila uvedba razlastitvenega postopka v konkretnem primeru potrebna, da se je po 2. odstavku 97. člena ZUreP-1 tožnik lahko imenoval za skrbnika za posebni primer, ker ponudbe za odkup nepremičnin lastnikom ni bilo mogoče vročiti.