8. člen ZEKom-UPB1
(skupna uporaba)
(1)Agencija vzpodbuja pogodbeno urejanje skupne uporabe lastnine in zmogljivosti, kakršne so kabelska kanalizacija, antenski drogovi ali stolpi, stavbe in prostori na skupni lokaciji, kadar je fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja, pridobila pravico do postavitve teh zmogljivosti na nepremičnini v tuji lasti, nad to nepremičnino ali pod njo ali kadar lahko izkoristi postopek razlastitve ali ustanovitve služnosti za to nepremičnino.
(2)Kadar so operaterji omrežij prikrajšani za dostop do uporabnih alternativ zaradi varstva okolja ali javnega zdravja, zaradi javne varnosti ali prostorskih ureditev in se sami ne dogovorijo o skupni uporabi iz prejšnjega odstavka, na zahtevo ene izmed strank o zadevi odloči agencija po postopku iz 129. člena tega zakona. V tem primeru lahko agencija operaterju omrežja odredi, da drugemu operaterju omrežja omogoči skupno uporabo zadevnih zmogljivosti oziroma lastnine, vključno s fizično skupno lokacijo. Pri tem lahko določi pravila za delitev stroškov skupne uporabe zmogljivosti oziroma lastnine.
(3)Operater omrežja mora izvrševati pravico skupne uporabe zadevnih zmogljivosti oziroma lastnine tako, da le v najnujnejšem obsegu moti lastnika nepremičnine in posega v nepremičnino, ki se nanaša na skupno uporabo zadevnih zmogljivosti oziroma lastnine. Operater omrežja mora pri tem zagotavljati varstvo okolja ter varovati kakovost naravnega in bivalnega okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in urejanje prostora.
(4)Agencija lahko odredi skupno uporabo le na podlagi predhodno izvedenega javnega posvetovanja, ki ne sme trajati manj, kot je opredeljeno v 95. členu tega zakona. V okviru javnega posvetovanja morajo imeti vse zainteresirane stranke možnost, da izrazijo svoje mnenje.
(5)Agencija ne more odrediti skupne uporabe, če bi ta posegala v stvarne pravice tretje osebe, razen če je operater omrežja sprožil postopek razlastitve ali ustanovitve služnosti.
- VSL sodba II Cp 3893/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2010
S tem, ko je toženka na RTV pretvornik brez soglasja tožnikov namestila sistem M., je prekoračila v letu 1992 s strani tožnikov dovoljeno rabo njunega zemljišča. RTV pretvornik je sicer toženkina last, vendar pa stoji na zemljišču tožnikov, zato je toženka v tem obsegu brez pravne podlage uporabila nepremičnino tožnikov v svojo korist, saj za to oddajanje dela pretvornika prejema najemnino. Zato imata tožnika pravico do nadomestila za doseženo korist. Obresti so stranske terjatve, ki delijo usodo glavne terjatve. Veljavnost stranske terjatve je odvisna od veljavnosti glavne terjatve.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 5. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba II Cp 3893/2009Višje sodišče v Ljubljani · 19. 5. 2010
S tem, ko je toženka na RTV pretvornik brez soglasja tožnikov namestila sistem M., je prekoračila v letu 1992 s strani tožnikov dovoljeno rabo njunega zemljišča. RTV pretvornik je sicer toženkina last, vendar pa stoji na zemljišču tožnikov, zato je toženka v tem obsegu brez pravne podlage uporabila nepremičnino tožnikov v svojo korist, saj za to oddajanje dela pretvornika prejema najemnino. Zato imata tožnika pravico do nadomestila za doseženo korist. Obresti so stranske terjatve, ki delijo usodo glavne terjatve. Veljavnost stranske terjatve je odvisna od veljavnosti glavne terjatve.