20. člen ZEKom-UPB1

Ustanovitev negativne stvarne služnosti, ki na služeči nepremičnini prepoveduje postavitev oziroma obstoj objektov javne gospodarske infrastrukture, je dopustna. Vendar taka služnost učinkuje le na zasebnopravnem področju, torej le kot zasebnopravna omejitev lastninske pravice. Ne izključuje pa negativna služnost možnost prisilne ustanovitve služnosti v javno korist v skladu z določbami sedmega odstavka 20. člena in 21. ter 22. čl. ZEKom oziroma tretjega odstavka 78. čl. in 79 ter 80. čl. ZEKom-1. Na področje javnega prava namreč negativna služnost ne seže.

Po presoji revizijskega sodišča Agencija z analizo podrobneje opredeli upoštevni trg, ki je s splošnim aktom že določljivo opredeljen. Normativno vsebino trga daje namreč vsakokratna statistična obdelava in analiziranje relevantnih podatkov v skladu s pravili konkurenčno pravne, telekomunikacijske in ekonomske stroke, saj gre za področje, za katerega so značilne stalne inovacije in tehnološko zbliževanje. Zato bi bila preveč podrobna opredelitev upoštevnega trga v Splošnem aktu o določitvi upoštevnih trgov v nasprotju z namenom zagotavljanja konkurence po ZEKom. V obravnavani zadevi je upoštevni trg določen s splošnim aktom (trg 15), z analizo upoštevnega trga pa je Agencija podrobneje opredelila, kateri produkti oziroma storitve se na njem nahajajo glede na trenutno stanje tehnologije in konkurence. Po presoji revizijskega sodišča revidentka zaradi statusa OPTM, ki ji je bil določen v upravnem postopku določitve OPTM na podlagi izsledkov analize, v postopku priprave analize nima položaja stranke v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, saj analiza ni upravni akt, pripravlja pa jo Agencija kot regulatorni organ. Vendar pa to ne pomeni, da v upravnem postopku do

Sodišče soglaša z razlogi tožene stranke, da ker ne gre z vidika uporabnika in ne z vidika operaterja, ki storitev naroča na veleprodajnem trgu za drugačno storitev, kot je ..., pojmovno ni mogoče opraviti testa zamenljivosti v obsegu kot se ga lahko v primeru različnosti storitev ali proizvodov. Namreč le v primeru, da so proizvodi in storitve med seboj zamenljivi na strani ponudbe kot povpraševanja, tako ugotovljeno dejstvo upravičuje določitev upoštevnega trga. V obravnavanem primeru pa je tudi ob upoštevanju tehnoloških specifik sistema ..., v primerjavi s storitvami, ki so po definiciji uvrščene na upoštevni trg „Širokopasovni dostop (medoperaterski trg)“ ugotoviti, da je sistem ... po osnovnih tehnoloških rešitvah primerljiv s storitvami s tega upoštevnega trga. Ker torej tudi po mnenju sodišča ne gre za posebno storitev, temveč za storitev dostopa z bitnim tokom, bi jo tožeča stranka morala uvrstiti v vzorčno ponudbo kot ostale storitve, ki jih na podlagi bitnega toka ponuja, saj tehnološke specifike sistema ... niso razlikovalne v taki meri, da bi upravičevale izvzetje iz trga „Širokopasovni dostop (medoperaterski trg)“.

Upravni postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo uvede Agencija po uradni dolžnosti, če po predhodnih analizah upoštevnih trgov ugotovi, da trg ni dovolj konkurenčen (1. odstavek 22. člena ZEKom). Uvede ga zoper tistega operaterja, glede katerega ekonomski izsledki analize pokažejo, da ima položaj, enakovreden prevladujočemu položaju (1. odstavek 19. člena ZEKom). Takemu operaterju naloži obveznosti iz 23. - 30. člena ZEKom (2. odstavek 22. člena ZEKom). Gre torej za postopek z eno stranko - tistim operaterjem, ki ga Agencija določi za operaterja s pomembno tržno močjo. V določbi 21. člena ZEKom je predpisano analiziranje v časovnih intervalih do enega leta, ni pa določeno časovno obdobje, ki se analizira. Pri presojanju meril obstoja pomembne tržne moči Agencija upošteva merila, ki so določena v 4. odstavku 19. člena ZEKom, ki niso kumulativne narave. Iz 2. odstavka 22. člena ZEKom izhaja, da mora Agencija naložiti operaterju s pomembno tržno močjo vsaj eno izmed obveznosti iz 23. do 30. člena ZEKom.

V določbi 21. člena ZEKom je predpisano analiziranje trgov v časovnih intervalih do enega leta, ni pa določeno časovno obdobje, ki se analizira. Iz navedene zakonske določbe ne izhaja, da bi se pri tem lahko upoštevalo le podatke iz enoletnega intervala. Pri določitvi relevantnega trga (medoperaterski trg) se lahko upošteva povezanost grosističnega trga z maloprodajnim trgom, če se ugotovi, da je to potrebno. Kadar Agencija ugotavlja, ali ima operater pomembno tržno moč, presoja merila iz 19. člena ZEKom, ki niso kumulativne narave, pri čemer mora za vsako od navedenih meril, ki jih upošteva pri svoji odločitvi, navesti tehtne razloge. Pri določitvi operaterja s pomembno tržno močjo Agencija takemu operaterju naloži obveznosti iz 23. do 30. člena ZEKom in za take obveznosti navede razloge ter pri tem upošteva načelo sorazmernosti.