33. člen ZNVP-UPB1

Vzrok za uzakonitev objektivne odgovornost KDD in njene članice – BPD za škodo, povzročeno imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, je enak, in sicer zagotovitev varnosti pravnega prometa pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Profesionalna skrbnost ni združljiva z zanašanjem (zgolj) na to, da bo druga oseba ravnala (zadosti) skrbno. Zakon dopušča razporeditev deležev, če od enega solidarnega dolžnika dolga ni mogoče izterjati, to pa se ne nanaša zgolj na pogodbeno določene obveznosti.

Sodišče druge stopnje je pravilno obrazložilo, da je tudi v primeru, ko je dobiček izgubljen zaradi neposlovnega škodnega nedopustnega posega, treba upoštevati, da mora že ob nedopustnem ravnanju obstajati temelj pričakovanega dobička. Že takrat mora obstajati namera, da se stvar proda ter z njo doseže posebna korist.

Vzrok za uzakonitev objektivne odgovornost klirinško depotne družbe in njene članice - borzno posredniške hiše, za škodo povzročeno imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register je v dejavnosti, ki jo opravljata z visoko stopnjo tveganja za varnost pravnega prometa z vrednostnimi papirji. Če je več oseb objektivno odgovornih, kot je primer v konkretni zadevi, sicer ni razloga, zakaj ne bi katera od objektivno odgovornih oseb težje odgovarjala, ob predpostavki, da se delež posamezne osebe da ugotoviti. Težo krivde in težo posledic vsake objektivno odgovorne osebe je v tem primeru treba primerjati z vzrokom, zaradi katerega je posamezna stranka objektivno odgovorna. Če je vzrok odgovornosti enako tehten, se tudi škoda porazdeli na enake dele.

Borzno posredniška hiša odgovarja objektivno imetniku pravic, ki so predmet vpisa z nepravilnim vnosom naloga. Če isti pooblaščenec zastopa več strank, je upravičen za povečanje 10% stroškov.

Profesionalna skrbnost ni združljiva z zanašanjem na to, da bo tudi druga oseba ravnala enako skrbno. Če je torej prva toženka pričakovala, da bo namesto nje druga toženka preverila tožnikov naslov v centralnem registru prebivalstva, je s tem prevzela nase riziko, da druga toženka morebiti ne bo vestno opravila te svoje dolžnosti. Za oceno pričakovanega dobička so odločilne razmere v času škodnega dogodka. Tožnikova škoda je nastala 17.4.2000, ko so bile protipravno prodane njegove delnice, medtem ko je do prevzema L. prišlo jeseni leta 2002, torej več kot dve leti in pol kasneje. Ni dvoma, da 17.4.2000 nobena od pravdnih strank ni mogla pričakovati, sploh pa ne utemeljeno, da bo prišlo do prevzema L. in da bo zato vrednost spornih delnic skoraj trikrat višja od cene, po kateri so bile prodane. Splošno je znano, da so bili leta 2000 prevzemi gospodarskih družb pri nas redek, če že ne izjemen pojav. O tem, da bi tožnik sprejel N.-jevo prevzemno ponudbo in svojih delnic ne bi prodal že prej ali pozneje, dokler so še kotirale na borzi, je z večjo ali manjšo verjetnostjo mogoče sklepati šele s sedanjega časovnega gledišča, ki pa, kot že navedeno, ne more biti podlaga za oceno

Odgovornost borzno posredniške hiše za škodo, ki jo povzroči z opustitvijo vnosa oziroma nepravilnim vnosom naloga za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev, je objektivna (prvi odstavek 33. člena ZNVP) in se je lahko razbremeni le v okoliščinah iz drugega in tretjega odstavka 33. člena ZNVP. Vnos naloga na podlagi naročila tretje osebe, ki se lažno izdaja za imetnika vrednostnih papirjev, je nepravilen, saj nalog za prenos lahko da le pravi imetnik vrednostnih papirjev. Sprejemanje nalogov imetnikov vrednostnih papirjev oziroma njihov vnos v centralni register prek računalniške povezave pomeni odločanje o pogojih za vpis in o tem odloča član klirinško depotne službe. Gre za posel, ki sodi v dejavnost prve toženke kot člana klirinško depotne družbe, zato neutemeljeno trdi, da gre za dogodek izven njenega poslovanja.

Borzno posredniška hiša objektivno odgovarja za unovčenje delnic. Zastaranje začne teči tedaj, ko je oškodovanec zvedel za škodo in ne takrat, ko bi lahko izvedel za škodo.

Borzno posredniška hiša in klirinško depotna družba sta objektivno odgovorni imetniku pravic iz nematerializiranih delnic za škodo (nepogodbena odškodninska odgovornost), ki nastane, če nekdo brez njegovega pooblastila proda imetnikove delnice.