34. člen ZNVP-UPB1
Odgovornost klirinško depotne družbe
(1)Klirinško depotna družba objektivno odgovarja izdajatelju oziroma imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register, za škodo, ki mu jo povzroči z neizvršitvijo oziroma nepravilno izvršitvijo naloga, oziroma s kršitvijo drugih obveznosti, določenih s tem zakonom.
(2)Klirinško depotna družba je prosta odgovornosti za škodo iz prejšnjega odstavka, če dokaže, da je vzrok za neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev naloga oziroma drugo kršitev dogodek, ki je bil zunaj njenega poslovanja in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.
(3)Klirinško depotna družba je prosta odgovornosti za škodo iz prvega odstavka tega člena tudi, če dokaže, da je vzrok za neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev naloga oziroma drugo kršitev ravnanje izdajatelja, imetnika, člana klirinško depotne družbe ali koga tretjega, ki ga ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti.
- VSL sodba I Cpg 528/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Vzrok za uzakonitev objektivne odgovornost KDD in njene članice – BPD za škodo, povzročeno imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, je enak, in sicer zagotovitev varnosti pravnega prometa pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Profesionalna skrbnost ni združljiva z zanašanjem (zgolj) na to, da bo druga oseba ravnala (zadosti) skrbno. Zakon dopušča razporeditev deležev, če od enega solidarnega dolžnika dolga ni mogoče izterjati, to pa se ne nanaša zgolj na pogodbeno določene obveznosti.
- VSRS Sodba II Ips 415/2010Vrhovno sodišče RS · 2013
Sodišče druge stopnje je pravilno obrazložilo, da je tudi v primeru, ko je dobiček izgubljen zaradi neposlovnega škodnega nedopustnega posega, treba upoštevati, da mora že ob nedopustnem ravnanju obstajati temelj pričakovanega dobička. Že takrat mora obstajati namera, da se stvar proda ter z njo doseže posebna korist.
- VSL sodba I Cpg 1084/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2011
Vzrok za uzakonitev objektivne odgovornost klirinško depotne družbe in njene članice - borzno posredniške hiše, za škodo povzročeno imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register je v dejavnosti, ki jo opravljata z visoko stopnjo tveganja za varnost pravnega prometa z vrednostnimi papirji. Če je več oseb objektivno odgovornih, kot je primer v konkretni zadevi, sicer ni razloga, zakaj ne bi katera od objektivno odgovornih oseb težje odgovarjala, ob predpostavki, da se delež posamezne osebe da ugotoviti. Težo krivde in težo posledic vsake objektivno odgovorne osebe je v tem primeru treba primerjati z vzrokom, zaradi katerega je posamezna stranka objektivno odgovorna. Če je vzrok odgovornosti enako tehten, se tudi škoda porazdeli na enake dele.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 3. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cpg 528/2012Višje sodišče v Ljubljani · 4. 3. 2014
Vzrok za uzakonitev objektivne odgovornost KDD in njene članice – BPD za škodo, povzročeno imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, je enak, in sicer zagotovitev varnosti pravnega prometa pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Profesionalna skrbnost ni združljiva z zanašanjem (zgolj) na to, da bo druga oseba ravnala (zadosti) skrbno. Zakon dopušča razporeditev deležev, če od enega solidarnega dolžnika dolga ni mogoče izterjati, to pa se ne nanaša zgolj na pogodbeno določene obveznosti.
- VSRS Sodba II Ips 415/2010Vrhovno sodišče RS · 5. 12. 2013
Sodišče druge stopnje je pravilno obrazložilo, da je tudi v primeru, ko je dobiček izgubljen zaradi neposlovnega škodnega nedopustnega posega, treba upoštevati, da mora že ob nedopustnem ravnanju obstajati temelj pričakovanega dobička. Že takrat mora obstajati namera, da se stvar proda ter z njo doseže posebna korist.
- VSL sodba I Cpg 1084/2010Višje sodišče v Ljubljani · 19. 5. 2011
Vzrok za uzakonitev objektivne odgovornost klirinško depotne družbe in njene članice - borzno posredniške hiše, za škodo povzročeno imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register je v dejavnosti, ki jo opravljata z visoko stopnjo tveganja za varnost pravnega prometa z vrednostnimi papirji. Če je več oseb objektivno odgovornih, kot je primer v konkretni zadevi, sicer ni razloga, zakaj ne bi katera od objektivno odgovornih oseb težje odgovarjala, ob predpostavki, da se delež posamezne osebe da ugotoviti. Težo krivde in težo posledic vsake objektivno odgovorne osebe je v tem primeru treba primerjati z vzrokom, zaradi katerega je posamezna stranka objektivno odgovorna. Če je vzrok odgovornosti enako tehten, se tudi škoda porazdeli na enake dele.
- VSL sodba II Cp 4032/2009Višje sodišče v Ljubljani · 24. 2. 2010
Profesionalna skrbnost ni združljiva z zanašanjem na to, da bo tudi druga oseba ravnala enako skrbno. Če je torej prva toženka pričakovala, da bo namesto nje druga toženka preverila tožnikov naslov v centralnem registru prebivalstva, je s tem prevzela nase riziko, da druga toženka morebiti ne bo vestno opravila te svoje dolžnosti. Za oceno pričakovanega dobička so odločilne razmere v času škodnega dogodka. Tožnikova škoda je nastala 17.4.2000, ko so bile protipravno prodane njegove delnice, medtem ko je do prevzema L. prišlo jeseni leta 2002, torej več kot dve leti in pol kasneje. Ni dvoma, da 17.4.2000 nobena od pravdnih strank ni mogla pričakovati, sploh pa ne utemeljeno, da bo prišlo do prevzema L. in da bo zato vrednost spornih delnic skoraj trikrat višja od cene, po kateri so bile prodane. Splošno je znano, da so bili leta 2000 prevzemi gospodarskih družb pri nas redek, če že ne izjemen pojav. O tem, da bi tožnik sprejel N.-jevo prevzemno ponudbo in svojih delnic ne bi prodal že prej ali pozneje, dokler so še kotirale na borzi, je z večjo ali manjšo verjetnostjo mogoče sklepati šele s sedanjega časovnega gledišča, ki pa, kot že navedeno, ne more biti podlaga za oceno
- VSK sodba Cpg 144/2009Višje sodišče v Kopru · 18. 2. 2010
Za pravno učinkovitost ureditve omejitev prenosljivosti delnic pri tožeči stranki (na novo) niso zadoščale zgolj spremembe statuta z dne 1.7.2003 (ki so bile vpisane v sodni register 12.12.2006), ampak bi morale biti upoštevane tudi določbe 31. čl. Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ZNVP.
- VSRS Sodba II Ips 400/2003Vrhovno sodišče RS · 20. 1. 2005
Borzno posredniška hiša in klirinško depotna družba sta objektivno odgovorni imetniku pravic iz nematerializiranih delnic za škodo (nepogodbena odškodninska odgovornost), ki nastane, če nekdo brez njegovega pooblastila proda imetnikove delnice.