129. člen ZVCP-1-UPB4

Iz zapisnika o ogledu kraja prekrška ni razvidno, da bi bil ob ogledu katerikoli od navzočih oseb dan pravni pouk (kot priči ali obdolžencu), zato je dejanje sodišča moč šteti zgolj kot vir spoznvaanja o dejstvih pomembnih za ugotovitev dejanskega stanja prekrška (ali so priče lahko videle to, o čemer so izpovedovale).

Izvedeniško mnenje je dokaz, ki se nanaša na ugotovitev ali razjasnitev posameznih dejstev, medtem ko je uporaba pravnih pravil v pristojnosti sodišča. To zato ni vezano na celotne ugotovitve izvedeniškega mnenja, tudi v delu, ko se ta opredeljuje do soprispevka posameznih udeležencev prometne nezgode k nastanku škode, temveč zgolj na njegove dejanske ugotovitve o načinu in poteku prometne nezgode.

Elektronski alkotest je indikator in ne merilna naprava, zato se z njim ugotovljena koncentracija alkohola v organizmu dokazuje na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom pod pogoji, predpisanimi v določbah 2. in 5. odstavka 132. člena ZVCP-1, torej če se voznik kot preizkušanec strinja z ugotovljenim rezultatom in podpiše zapisnik. Ker je v obravnavanem primeru obdolženec kot preizkušanec zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom podpisal brez pripomb, se je v postopku ugotavljanja svojega psihofizičnega stanja strinjal tako s samim postopkom, kot tudi z dobljenim rezultatom preizkusa, s čimer se je odrekel pravici do preverjanja količine alkohola v njegovem organizmu z merilnikom alkohola v izdihanem zraku, to je z etilometrom, ali pa s strokovnim pregledom. V zagovoru pa je obdolženec prekršek priznal, pri čemer je bilo njegovo priznanje jasno in popolno, zaradi česar so nesprejemljive vse drugačne pritožbene navedbe obdolženca, ki v pritožbi tudi ne pojasni, zakaj novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v postopku na prvi stopnji, kar bi bil dolžan storiti v skladu z določbo 3. odstavka 157. člena ZP-1. Čeprav

S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na prekršek po določbi tretjega odstavka 122. čl. ZVCP-1, opisan v drugi točki izreka izpodbijane sodbe, se višje sodišče ni ukvarjalo, saj je sodišče prve stopnje postopek zoper obdolženega glede navedenega prekrška ustavilo. Sodišče prve stopnje je v tem delu torej odločilo v korist obdolženca, zato za pritožbo, v tem delu, nima upravičenega interesa. Pritožbo namreč lahko obdolženec vloži le v svojo korist (2. odst. 150. čl. ZP-1). Obdolžencu je bil dne 29. januarja 2006 ob 1.00 uri odrejen preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ki je ob pravilni uporabi alkotesta pokazal rezultat 0,92 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Obdolžencu sta bila ob 1.55 uri v zdravstvenem domu odvzeta vzorca krvi in urina, iz alkoholimetrične analize, ki jo je izdelal Inštitut za sodno medicino pa je razvidno, da je imel obdolženi v krvi najmanj 2 grama alkohola na kilogram krvi. Tako prvi kot drugi rezultat pomenita, da je imel obdolženi v organizmu bistveno višjo koncentracijo alkohola, kot dovoljuje ZVCP-1 v drugem odstavku 130. čl., v obeh primerih pa tudi precej nad mejo 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma 1,50 gr

V primeru, če preiskovanec sodeluje pri zdravniški preiskavi, prisotnost alkohola pa je mogoče ugotoviti na podlagi odvzetega vzorca urina, ni mogoče šteti, da je udeleženec cestnega prometa oziroma preiskovanec strokovni pregled odklonil oziroma ravnal v nasprotju z odredbo policista iz 3. odstavka 132. člena ZVCP-1. Inštitut za sodno medicino je že pojasnil, da korelacija med koncentracijo alkohola v krvi in urinu ni konstantna in iz koncentracije alkohola v urinu ne morejo natančno izračunati koncentracije alkohola v krvi, raziskave pa so pokazale, da imajo preiskovanci v času odvzema urina najmanj tako koncentracijo alkohola v krvi, kot jo izračunamo, če koncentracijo alkohola v urinu delimo s faktorjem 1,4.

(Elektronski) alkotest je indikator. Njegova uporaba je dovoljena na podlagi tretjega in četrtega odstavka 129. člena ZVCP-1. V postopku o prekršku se koncentracija alkohola v krvi dokazuje na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, če se voznik strinja z ugotovljenim rezultatom in podpiše zapisnik (drugi in peti odstavek 132. člena ZVCP-1), sicer je policist dolžan odrediti strokovni pregled. Način vnosa alkohola v organizem preizkušanca ni pomemben, zato obdolženec ni bil v dejanski zmoti (8. člen ZP-1 v zvezi z 20. členom KZ). (Elektronski) alkotest je naprava za kvantitativno merjenje alkohola v izdihanem zraku s celico s polprevodnikom, ki je njegov merilni element, katerega prevodnost se ob stiku reducirajočih plinov poveča, kar predstavlja merilo za koncentracijo alkohola v izdihanem zraku, zato je utemeljen zaključek, da je obdolženec imel v času preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom v izdihanem zraku več kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka, kar je prekršek iz d) točke četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1.