20. člen ZPCP-2
(pogoji za pridobitev licence)
(1)Podjetje, ki želi opravljati dejavnost cestnega prevoza, mora izpolnjevati naslednje pogoje za pridobitev licence: a) imeti dober ugled, b) imeti ustrezen finančni položaj, c) izpolnjevati pogoj glede strokovne usposobljenosti, d) biti lastnik vsaj enega v Republiki Sloveniji registriranega motornega vozila za posamezne vrste prevozov ali imeti pravico uporabe tega vozila na podlagi sklenjene najemne oziroma zakupne pogodbe ali lizing pogodbe, e) nima neporavnanih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje finančna uprava, v višini več kot 50 eurov. Šteje se, da podjetje, ki želi opravljati dejavnost cestnega prevoza, nima poravnanih zapadlih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če na dan oddaje vloge za pridobitev in podaljšanje licence ni imelo predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let do dne oddaje vloge. Ta pogoj se ugotavlja ob pridobitvi in obnovi licence, f) izpolnjevati pogoje v zvezi z zahtevo glede sedeža, kot to določa 5. člen Uredbe 1071/2009/EU.
(2)Če je prosilec ali prosilka (v nadaljnjem besedilu: prosilec) fizična oseba in ne izpolnjuje pogoja iz c) točke prejšnjega odstavka, mora imenovati drugo osebo, ki izpolnjuje pogoja iz a) in c) točk iz prejšnjega odstavka in bo nepretrgano in dejansko upravljala prevoze za podjetje.
(3)Če prosilec ni fizična oseba, mora pogoja iz a) in c) točk prvega odstavka izpolnjevati oseba ali osebe, ki bodo nepretrgano in dejansko upravljale prevoze za podjetje (upravljavec prevozov).
(4)Za pridobitev licence za izvajanje prevozov z vozili, ki imajo poleg voznikovega sedeža največ osem sedežev, ni treba izpolnjevati pogojev iz točk b) in c) prvega odstavka tega člena.
- VSRS Sklep X DoR 72/2023-5Vrhovno sodišče RS · 2023
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj: - Ali je možno izpodbijati očitek izgube dobrega ugleda prevoznika po izdani pravnomočni kazenski sodbi? - Ali je materialnopravno pravilna presoja, da se preklic in odvzem licenc ne obravnava po pravilih pravnih posledic kazenske sodbe? - Ali je materialnopravno pravilno, da se za presojo izpolnjevanja pogojev za izvajanje prevozov oseb in tovora upošteva zakonodaja veljavna ob izdaji odločbe o preklicu in odvzemu in ne zakonodaja veljavna v času delovanja sankcionirano s kazensko sodbo? - Ali je materialnopravno pravilno stališče, da tožena stranka nima ustavnopravnih pooblastil presojati (ne)sorazmernost ukrepa preklica in odvzema licence in da je tožena stranka vezana na določbe iz točk a do f, 1. odstavka 32. člena ZPCP-2?
- UPRS Sodba I U 1534/2022-30Upravno sodišče RS · 2023
Pri ukrepu odvzema licence, ki ga izreče pristojni organ v upravnem postopku, ne gre ne za kazensko sankcijo niti za pravno posledico obsodbe, kot zatrjuje tožeča stranka. Prenehanje veljavnosti licenc namreč ni nastopilo ex lege, torej na podlagi samega zakona, temveč na podlagi izpodbijane odločbe. Ureditev v ZPCP-2 v zvezi z Uredbo se dejansko približuje značilnostim pravnih posledic obsodbe, na kar bi lahko nakazovalo tudi sklicevanje Pravilnika o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu na določbe KZ-1, vendar iz zakonskega besedila ne izhaja, da bi bilo ukrep odvzema licenc mogoče izreči le pod pogoji iz osmega poglavja KZ-1. Določbe ZPCP-2 so po presoji sodišča dovolj jasne in izrecne ter pomenijo lex specialis, ki ureja varstvo javnega interesa na področju cestnega prometa blaga in potnikov z določitvijo pogojev, ki jih mora fizična oziroma pravna oseba izpolnjevati za pridobitev licence in s tem za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Posledice, ki lahko nastopijo tudi v primeru pravnomočne obsodbe prevoznika, same po sebi ne pomenijo sankcioniranja, temveč so namenjene varstvu dejavnosti prevozništva in udeleženih potnikov.
- VSRS Sklep X DoR 228/2019-3Vrhovno sodišče RS · 2020
Revizija se dopusti glede vprašanj: I. Ali mora društvo v postopku registracije društva svojo pridobitno dejavnost v temeljnem aktu društva tudi opisno opredeliti tako, da je iz opisa razvidno, kako so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 25. člena Zakona o društvih (povezanost z nameni in cilji društva)? II. Ali pojem "podjetje" po 32. točki 3. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu zajema vse oblike pravnih oseb in torej npr. tudi društva po Zakonu o društvih, ali pa zajema samo pravne in fizične osebe, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah? III. Ali je šesto alinejo prvega odstavka 9. člena Zakona o društvih (ki določa, da mora temeljni akt društva določati tudi "upravljanje društva"), treba razumeti na način, da mora društvo v temeljnem aktu urediti tudi: 1.) način sklica in način izvedbe korespondenčne seje organa društva, če temeljni akt društva določa, da se seje organa lahko izvede korespondenčno, 2.) način obveščanja članov društva o sejah organov društva in 3.) da člani v naprej dobijo dnevni red in gradiva za sejo organa z navedbo roka koliko prej? IV. Ali imenovanje zastopnika pomeni "najpomembnejšo odločitev v društvu" po
Različice besedila: 6Pokaži ▾
- od 26. 3. 2024 · trenutno
- 18. 6. 2021 – 25. 3. 2024
- 21. 1. 2016 – 17. 6. 2021
- 27. 11. 2015 – 20. 1. 2016
- 1. 7. 2011 – 26. 11. 2015
- 21. 12. 2006 – 30. 6. 2011
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2 · EU 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 11. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X DoR 72/2023-5Vrhovno sodišče RS · 29. 11. 2023besedilo 2021–2024
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj: - Ali je možno izpodbijati očitek izgube dobrega ugleda prevoznika po izdani pravnomočni kazenski sodbi? - Ali je materialnopravno pravilna presoja, da se preklic in odvzem licenc ne obravnava po pravilih pravnih posledic kazenske sodbe? - Ali je materialnopravno pravilno, da se za presojo izpolnjevanja pogojev za izvajanje prevozov oseb in tovora upošteva zakonodaja veljavna ob izdaji odločbe o preklicu in odvzemu in ne zakonodaja veljavna v času delovanja sankcionirano s kazensko sodbo? - Ali je materialnopravno pravilno stališče, da tožena stranka nima ustavnopravnih pooblastil presojati (ne)sorazmernost ukrepa preklica in odvzema licence in da je tožena stranka vezana na določbe iz točk a do f, 1. odstavka 32. člena ZPCP-2?
- UPRS Sodba I U 1534/2022-30Upravno sodišče RS · 13. 3. 2023besedilo 2021–2024
Pri ukrepu odvzema licence, ki ga izreče pristojni organ v upravnem postopku, ne gre ne za kazensko sankcijo niti za pravno posledico obsodbe, kot zatrjuje tožeča stranka. Prenehanje veljavnosti licenc namreč ni nastopilo ex lege, torej na podlagi samega zakona, temveč na podlagi izpodbijane odločbe. Ureditev v ZPCP-2 v zvezi z Uredbo se dejansko približuje značilnostim pravnih posledic obsodbe, na kar bi lahko nakazovalo tudi sklicevanje Pravilnika o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu na določbe KZ-1, vendar iz zakonskega besedila ne izhaja, da bi bilo ukrep odvzema licenc mogoče izreči le pod pogoji iz osmega poglavja KZ-1. Določbe ZPCP-2 so po presoji sodišča dovolj jasne in izrecne ter pomenijo lex specialis, ki ureja varstvo javnega interesa na področju cestnega prometa blaga in potnikov z določitvijo pogojev, ki jih mora fizična oziroma pravna oseba izpolnjevati za pridobitev licence in s tem za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Posledice, ki lahko nastopijo tudi v primeru pravnomočne obsodbe prevoznika, same po sebi ne pomenijo sankcioniranja, temveč so namenjene varstvu dejavnosti prevozništva in udeleženih potnikov.
- VSRS Sklep X DoR 228/2019-3Vrhovno sodišče RS · 27. 5. 2020besedilo 2016–2021
Revizija se dopusti glede vprašanj: I. Ali mora društvo v postopku registracije društva svojo pridobitno dejavnost v temeljnem aktu društva tudi opisno opredeliti tako, da je iz opisa razvidno, kako so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 25. člena Zakona o društvih (povezanost z nameni in cilji društva)? II. Ali pojem "podjetje" po 32. točki 3. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu zajema vse oblike pravnih oseb in torej npr. tudi društva po Zakonu o društvih, ali pa zajema samo pravne in fizične osebe, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah? III. Ali je šesto alinejo prvega odstavka 9. člena Zakona o društvih (ki določa, da mora temeljni akt društva določati tudi "upravljanje društva"), treba razumeti na način, da mora društvo v temeljnem aktu urediti tudi: 1.) način sklica in način izvedbe korespondenčne seje organa društva, če temeljni akt društva določa, da se seje organa lahko izvede korespondenčno, 2.) način obveščanja članov društva o sejah organov društva in 3.) da člani v naprej dobijo dnevni red in gradiva za sejo organa z navedbo roka koliko prej? IV. Ali imenovanje zastopnika pomeni "najpomembnejšo odločitev v društvu" po