32. člen ZPCP-2

Zakon določa, da dobrega ugleda po Zakonu o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2) nima oseba: (1) ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, gospodarstvo, varnost cestnega prometa, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, splošno varnost ljudi in premoženja, okolje, prostor in naravne dobrine ter (2) ki je bila pravnomočno obsojena za druga kazniva dejanja na zaporno kazen, daljšo od enega leta (prvi odstavek 21. člena ZPCP-2). Iz teh določb izhaja, da ZPCP-2 vzpostavlja neizpodbojno pravno domnevo (praesumtio iuris et de iure), da dobrega ugleda nimata oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper določene pravne dobrine, in oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kateregakoli kaznivega dejanja, če ji je naložena zaporna kazen, daljša od leta dni. Odločanje izdajatelja licence o preklicu veljavnosti in odvzemu licence po določbi prve alineje prvega odstavka 32. člena ZPCP-2 je pravno vezano. Preklic veljavnosti in odvzem licence podjetju zaradi izgube dobrega ugleda osebe, ki je posledica obsodbe za kaznivo dejanje, pomeni pravno posledico obsodbe, zato je treba pri njegovem izreku upoštevati pr

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj: - Ali je možno izpodbijati očitek izgube dobrega ugleda prevoznika po izdani pravnomočni kazenski sodbi? - Ali je materialnopravno pravilna presoja, da se preklic in odvzem licenc ne obravnava po pravilih pravnih posledic kazenske sodbe? - Ali je materialnopravno pravilno, da se za presojo izpolnjevanja pogojev za izvajanje prevozov oseb in tovora upošteva zakonodaja veljavna ob izdaji odločbe o preklicu in odvzemu in ne zakonodaja veljavna v času delovanja sankcionirano s kazensko sodbo? - Ali je materialnopravno pravilno stališče, da tožena stranka nima ustavnopravnih pooblastil presojati (ne)sorazmernost ukrepa preklica in odvzema licence in da je tožena stranka vezana na določbe iz točk a do f, 1. odstavka 32. člena ZPCP-2?

Pri ukrepu odvzema licence, ki ga izreče pristojni organ v upravnem postopku, ne gre ne za kazensko sankcijo niti za pravno posledico obsodbe, kot zatrjuje tožeča stranka. Prenehanje veljavnosti licenc namreč ni nastopilo ex lege, torej na podlagi samega zakona, temveč na podlagi izpodbijane odločbe. Ureditev v ZPCP-2 v zvezi z Uredbo se dejansko približuje značilnostim pravnih posledic obsodbe, na kar bi lahko nakazovalo tudi sklicevanje Pravilnika o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu na določbe KZ-1, vendar iz zakonskega besedila ne izhaja, da bi bilo ukrep odvzema licenc mogoče izreči le pod pogoji iz osmega poglavja KZ-1. Določbe ZPCP-2 so po presoji sodišča dovolj jasne in izrecne ter pomenijo lex specialis, ki ureja varstvo javnega interesa na področju cestnega prometa blaga in potnikov z določitvijo pogojev, ki jih mora fizična oziroma pravna oseba izpolnjevati za pridobitev licence in s tem za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Posledice, ki lahko nastopijo tudi v primeru pravnomočne obsodbe prevoznika, same po sebi ne pomenijo sankcioniranja, temveč so namenjene varstvu dejavnosti prevozništva in udeleženih potnikov.

Revizija se dopusti glede vprašanj: I. Ali mora društvo v postopku registracije društva svojo pridobitno dejavnost v temeljnem aktu društva tudi opisno opredeliti tako, da je iz opisa razvidno, kako so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 25. člena Zakona o društvih (povezanost z nameni in cilji društva)? II. Ali pojem "podjetje" po 32. točki 3. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu zajema vse oblike pravnih oseb in torej npr. tudi društva po Zakonu o društvih, ali pa zajema samo pravne in fizične osebe, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah? III. Ali je šesto alinejo prvega odstavka 9. člena Zakona o društvih (ki določa, da mora temeljni akt društva določati tudi "upravljanje društva"), treba razumeti na način, da mora društvo v temeljnem aktu urediti tudi: 1.) način sklica in način izvedbe korespondenčne seje organa društva, če temeljni akt društva določa, da se seje organa lahko izvede korespondenčno, 2.) način obveščanja članov društva o sejah organov društva in 3.) da člani v naprej dobijo dnevni red in gradiva za sejo organa z navedbo roka koliko prej? IV. Ali imenovanje zastopnika pomeni "najpomembnejšo odločitev v društvu" po

Z izpodbijanim aktom je tožniku bila odvzeta pravica prevoza območja za pešce, ker tožnik nima več veljavne licence za opravljanje avtotaksi prevozov in je izbrisan iz evidence AJPES kot samostojni podjetnik. Tožnik pa mora dovolilnico vrniti v postavljenem roku.