iuris
§ zakonZakon o davčnem postopku · ZDavP-2 · velja od 17. 11. 2006

419. člen ZDavP-2

(prenehanje veljavnosti)

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 5. 10. 2016Vse odločbe ↓
  • VSL sklep I Cp 2354/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016

    Neporavnane davčne obveznosti so predmet (upravnega) davčnega in ne sodnega postopka. Po presoji pritožbenega sodišča je razlaga določbe 57. člena ZZZDR, po kateri ima pravico zahtevati ugotovitev deležev le upnik, ki razpolaga s pravnomočno sodbo, preozka. Upnik, ki ima izvršilni naslov zoper enega od zakoncev, ne more kar poseči na skupno premoženje, temveč mora najprej doseči določitev deležev na njem in njegovo razdelitev. Po presoji pritožbenega sodišča lahko tožnica zahteva določitev deležev na skupnem premoženju po 57. členu ZZZDR na podlagi izvršilnega naslova (seznam izvršilnih naslovov v prilogi A11). To potrjuje tudi sodna praksa.

  • UPRS sodba I U 1894/2012Upravno sodišče RS · 2013

    Glede obresti, ki pripadajo tožniku od preveč plačanega oziroma neupravičeno odmerjenega in plačanega davka, je bilo utemeljeno odločeno po določbah ZDavP-2. Do retroaktivne uporabe določb ZDavP-2, ni prišlo. Odločba o vračilu davka je bila tožniku izdana 7. 9. 2011, torej po uveljavitvi in po začetku uporabe ZDavP-2. Zato ni mogoče govoriti o položaju, ko bi ZDavP-2 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Teorija ustavnega prava razume s pojmom dejanskega stanja, ki v celoti pripada preteklosti, tako dejansko stanje, ki se ni v preteklosti samo začelo, temveč je začelo tudi pravno učinkovati. V obravnavanem primeru bi lahko šlo le za primer tako imenovane neprave dejanske retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še nezaključena pravna stanja. Ob tem sodišče še pripominja, da je bila, kot izhaja iz listin upravnih spisov tudi odločba, s katero je bila odločba prvostopenjskega organa o odmeri davka od dobička odpravljena, prav tako izdana že v času veljave ZDavP-2

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 9. 12. 2025
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 15. 12. 2023 · trenutno
  2. 9. 11. 2006 – 14. 12. 2023

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 3 · EU 1Pokaži ▾
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 10. 2016
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • VSL sklep I Cp 2354/2016
    Višje sodišče v Ljubljani · 5. 10. 2016besedilo 2006–2023

    Neporavnane davčne obveznosti so predmet (upravnega) davčnega in ne sodnega postopka. Po presoji pritožbenega sodišča je razlaga določbe 57. člena ZZZDR, po kateri ima pravico zahtevati ugotovitev deležev le upnik, ki razpolaga s pravnomočno sodbo, preozka. Upnik, ki ima izvršilni naslov zoper enega od zakoncev, ne more kar poseči na skupno premoženje, temveč mora najprej doseči določitev deležev na njem in njegovo razdelitev. Po presoji pritožbenega sodišča lahko tožnica zahteva določitev deležev na skupnem premoženju po 57. členu ZZZDR na podlagi izvršilnega naslova (seznam izvršilnih naslovov v prilogi A11). To potrjuje tudi sodna praksa.

  • UPRS sodba I U 1894/2012
    Upravno sodišče RS · 27. 8. 2013besedilo 2006–2023

    Glede obresti, ki pripadajo tožniku od preveč plačanega oziroma neupravičeno odmerjenega in plačanega davka, je bilo utemeljeno odločeno po določbah ZDavP-2. Do retroaktivne uporabe določb ZDavP-2, ni prišlo. Odločba o vračilu davka je bila tožniku izdana 7. 9. 2011, torej po uveljavitvi in po začetku uporabe ZDavP-2. Zato ni mogoče govoriti o položaju, ko bi ZDavP-2 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Teorija ustavnega prava razume s pojmom dejanskega stanja, ki v celoti pripada preteklosti, tako dejansko stanje, ki se ni v preteklosti samo začelo, temveč je začelo tudi pravno učinkovati. V obravnavanem primeru bi lahko šlo le za primer tako imenovane neprave dejanske retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še nezaključena pravna stanja. Ob tem sodišče še pripominja, da je bila, kot izhaja iz listin upravnih spisov tudi odločba, s katero je bila odločba prvostopenjskega organa o odmeri davka od dobička odpravljena, prav tako izdana že v času veljave ZDavP-2