379. člen ZDavP-2
(postopek obdavčitve pri prenosu premoženja)
(1)Priglasitev iz 43. člena ZDDPO-2 davčni zavezanec opravi za posamično transakcijo.
(2)Priglasitev iz prejšnjega odstavka opravi prenosna družba ali prevzemna družba, ki je rezident Republike Slovenije, če sta obe rezidenta Republike Slovenije, pa prenosna družba, če nobena ni rezident Republike Slovenije, pa družba prejemnica, v obdobju od dneva izvedbe transakcije oziroma dneva vpisa transakcije izčlenitve v sodni register do poteka roka za predložitev davčnega obračuna prenosne družbe, v katerem se izkažejo učinki na davčno osnovo zaradi upoštevanja priglašene davčne obravnave, vendar pred predložitvijo tega davčnega obračuna. Dan izvedbe transakcije je dan, ko nastanejo pravne posledice oziroma začne transakcija pravno učinkovati.
(3)Priglasitev, opravljeno po roku, določenem v prejšnjem odstavku, davčni organ s sklepom zavrže. Zoper sklep je dovoljena pritožba.
(4)Ob priglasitvi davčnemu organu sporoči družba iz drugega odstavka tega člena naslednje podatke:
- svoje identifikacijske podatke,
- identifikacijske podatke davčnih zavezancev, udeleženih v transakcijo,
- opis transakcije in
- davčna upravičenja, ki se bodo v zvezi s transakcijo uveljavljala.
(5)Podrobnejšo vsebino podatkov za priglasitev predpiše minister, pristojen za finance. Del priglasitve sta tudi izjava o izpolnjevanju pogojev ter prevzemu upravičenj in obveznosti, določenih z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ter izjava o resničnosti, pravilnosti in popolnosti podatkov v priglasitvi. Priglasitev se opravi v informatiziranem obrazcu prek sistema eDavki.
(6)Družba, ki opravi priglasitev transakcije, mora v 15 dneh po priglasitvi transakcije o opravljeni priglasitvi ter uveljavljanju davčnih upravičenj in obveznosti pisno obvestiti drugo družbo, ki v skladu z drugim odstavkom tega člena ni navedena kot družba, ki opravi priglasitev in za katero se uveljavljajo davčna upravičenja in obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
(7)Prenosna družba oziroma prevzemna družba iz drugega odstavka tega člena, ki je določena, da opravi priglasitev, mora zagotavljati in na zahtevo davčnega organa temu predložiti te podatke in dokumentacijo: 1. dokazila, da se prenosna družba oziroma družba prejemnica štejeta za rezidenta države članice EU, ki ni Republika Slovenija, po drugem odstavku 41. člena ZDDPO-2, če katera od njiju ali obe nista rezidenta Republike Slovenije; 2. opis premoženja – obrat, ki se prenaša, zadnjo bilanco stanja prenosne družbe oziroma bilanco stanja prenosne družbe na obračunski dan izčlenitve z navedbo sredstev in obveznosti, ki pripadajo prenesenemu obratu oziroma obratom, ter navedbo dejstev, ki dokazujejo, da s poslovno organizacijskega vidika obrat oziroma obrati, ki se prenašajo, neodvisno poslujejo; 3. zneske rezerv in rezervacij, ki jih ima oblikovane prenosna družba v zadnji bilanci stanja oziroma bilanci stanja na obračunski dan izčlenitve in se pripišejo prenesenemu oziroma prenesenim obratom; 4. zneske davčnih izgub prenosne družbe, ki se pripišejo prenesenemu obratu oziroma obratom, ter davčne oprostitve in pogoje v zvezi z njimi, ki bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen; 5. navedbo družbe prejemnice, ki je rezident Republike Slovenije, če je tudi prenosna družba rezident Republike Slovenije, ali gre za prenos obrata v Republiki Sloveniji ali državi članici EU, ki ni Republika Slovenija, z navedbo te države; 6. izjavo družbe prejemnice, da bodo po prenosu prenesena sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube pripadale poslovni enoti družbe prejemnice v Republiki Sloveniji ali družbi prejemnici, ki je rezident Republike Slovenije, vendar ne njeni poslovni enoti zunaj Republike Slovenije; 7. tržno ceno oziroma ocenjeno tržno vrednost vrednostnih papirjev družbe prejemnice na dan prenosa premoženja oziroma obrata; 8. podrobni opis ter navedbo davčnih, poslovnih in finančnih razlogov za izvedbo transakcije; 9. izračun ocenjenih zneskov davčnih, poslovnih in finančnih posledic transakcije ter 10. druge dokumente in podatke, pomembne za odločitev o priznanju upravičenj in obveznosti.
(8)Prenosna družba oziroma prevzemna družba iz drugega odstavka tega člena, ki je določena, da opravi priglasitev, mora davčnemu organu v skladu s prejšnjim odstavkom predložiti dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, vrednotenje ter prevzem pravic in obveznosti po 39. do 43. členu ZDDPO-2, s katero razpolaga prenosna družba oziroma prevzemna družba, ki ni rezident po ZDDPO-2.
(9)Prenosna družba oziroma prevzemna družba mora hraniti dokumentacijo, ki je povezana s transakcijo, še deset let po koncu koledarskega leta, v katerem je bila transakcija opravljena.
(10)Če po izvedbi transakcije nastanejo kakršne koli spremembe v zvezi s transakcijo, mora prenosna družba oziroma prevzemna družba o nastalih spremembah nemudoma pisno obvestiti davčni organ.
- VSRS Sklep X Ips 220/2017Vrhovno sodišče RS · 2018
Vrhovno sodišče lahko sicer določena pravna vprašanja, glede katerih se je že vsebinsko opredelilo, ponovno obravnava, če presodi, da je to ob morebitnih novih uveljavljanih argumentih potrebno prav z vidika že navedenih razlogov iz 367.a člena ZPP. Vendar pa od že sprejetega stališča Vrhovnega sodišča odločitev v obravnavani zadevi ne odstopa, prav tako pa niso podane zgoraj navedene okoliščine, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče moralo ista pravna vprašanja ponovno vsebinsko obravnavati. Vrhovno sodišče je v vsebinsko enaki zadevi, vloženi v istem časovnem obdobju, do vprašanja že opredelilo in sprejelo stališče, da v primeru, ko je stečaj posledica odločitve o prenosu premoženja, kot je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru, ko je bila odločitev za stečaj, ki pomeni odločitev o prenehanju družbe, sprejeta hkrati z odločitvijo o izčlenitvi, pogoj iz 39. člena ZDDPO-2 ni izpolnjen. Stečaj je bil tako posledica uspešno izvedene izčlenitve in z njo v neposredni vzročni zvezi. V primeru, ko gre za izčlenitev zdravega jedra s prenehanjem prenosne družbe, tvori odločitev o izčlenitvi in prenehanju nedeljivo celoto oziroma transakcijo. Dejstvo, da se stečajni postopek še ni za
- UPRS sodba I U 1852/2016Upravno sodišče RS · 2017
Za priznanje davčnih upravičenj oziroma davčnih ugodnosti iz ZDDPO-2 morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa ZDDPO-2 v sedmem poglavju, v delu, ki ureja obdavčitev pri združitvah in delitvah oziroma pri prenosu premoženja. Za prenos premoženja se šteje transakcija, s katero prenosna družba, ne da bi prenehala, prenese enega ali več obratov na drugo že ustanovljeno družbo ali na družbo, ki jo ustanovi (prevzemna družba), v zamenjavo za izdajo ali prenos vrednostnih papirjev, ki predstavljajo deleže v kapitalu prevzemne družbe, prenosni družbi. Pri tem se za obrat po 39. členu ZDDPO-2 šteje premoženje (vsa sredstva in obveznosti), ki se lahko pripiše delu družbe, ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobno tvoriti neodvisno poslovanje, in je subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim premoženjem. Pri presoji, ali gre za obrat, je ključno, da se prenaša vsa sredstva in obveznosti, ki se nanašajo na obrat, in da morajo biti sredstva in obveznosti prenesena v celoti, da gre iz organizacijskega vidika za neodvisno poslovanje, in da gre za subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim premoženjem.
- UPRS Sodba I U 438/2016-10Upravno sodišče RS · 2017
Tožeča stranka se glede dejstva svojega prenehanja zaradi stečaja, kot tudi dejstva, da je na prevzemno družbo prenesla le obveznosti v skladu z načrtom finančne reorganizacije, sklicuje na posebnosti določene v ZFPPIPP. Po mnenju sodišča omenjeni zakon ni pravna podlaga za predpisovanje pogojev, na podlagi katerih lahko tožeča stranka uveljavlja davčne ugodnosti. Že iz prvega člena ZDDPO-2 izhaja, da omenjeni zakon ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davkov od dohodkov pravnih oseb, saj se z njim urejata sistem obračunavanja in plačevanja davkov od dohodkov pravnih oseb. ZFPPIPP pa, kot izhaja iz njegovega 1. člena, ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb. Kot tak torej ni in tudi ne more biti zakon o obdavčenju, kot ga razlaga peti odstavek 3. člena ZDavP-2. Ne more biti torej relevanten predpis, ki bi poleg zakonov o obdavčenju, ki so izdani na podlagi 147. člena Ustave RS, dodatno predpisoval v katerih primerih lahko pravna oseba, ne glede na določbe ZDDPO-2 in Direktive, postane subjekt davčnih ugodnosti. V zadevi je pomembno, da prenosna družba na p
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 3. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X Ips 220/2017Vrhovno sodišče RS · 7. 3. 2018besedilo 2006–2025
Vrhovno sodišče lahko sicer določena pravna vprašanja, glede katerih se je že vsebinsko opredelilo, ponovno obravnava, če presodi, da je to ob morebitnih novih uveljavljanih argumentih potrebno prav z vidika že navedenih razlogov iz 367.a člena ZPP. Vendar pa od že sprejetega stališča Vrhovnega sodišča odločitev v obravnavani zadevi ne odstopa, prav tako pa niso podane zgoraj navedene okoliščine, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče moralo ista pravna vprašanja ponovno vsebinsko obravnavati. Vrhovno sodišče je v vsebinsko enaki zadevi, vloženi v istem časovnem obdobju, do vprašanja že opredelilo in sprejelo stališče, da v primeru, ko je stečaj posledica odločitve o prenosu premoženja, kot je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru, ko je bila odločitev za stečaj, ki pomeni odločitev o prenehanju družbe, sprejeta hkrati z odločitvijo o izčlenitvi, pogoj iz 39. člena ZDDPO-2 ni izpolnjen. Stečaj je bil tako posledica uspešno izvedene izčlenitve in z njo v neposredni vzročni zvezi. V primeru, ko gre za izčlenitev zdravega jedra s prenehanjem prenosne družbe, tvori odločitev o izčlenitvi in prenehanju nedeljivo celoto oziroma transakcijo. Dejstvo, da se stečajni postopek še ni za
- UPRS sodba I U 1852/2016Upravno sodišče RS · 16. 5. 2017besedilo 2006–2025
Za priznanje davčnih upravičenj oziroma davčnih ugodnosti iz ZDDPO-2 morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa ZDDPO-2 v sedmem poglavju, v delu, ki ureja obdavčitev pri združitvah in delitvah oziroma pri prenosu premoženja. Za prenos premoženja se šteje transakcija, s katero prenosna družba, ne da bi prenehala, prenese enega ali več obratov na drugo že ustanovljeno družbo ali na družbo, ki jo ustanovi (prevzemna družba), v zamenjavo za izdajo ali prenos vrednostnih papirjev, ki predstavljajo deleže v kapitalu prevzemne družbe, prenosni družbi. Pri tem se za obrat po 39. členu ZDDPO-2 šteje premoženje (vsa sredstva in obveznosti), ki se lahko pripiše delu družbe, ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobno tvoriti neodvisno poslovanje, in je subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim premoženjem. Pri presoji, ali gre za obrat, je ključno, da se prenaša vsa sredstva in obveznosti, ki se nanašajo na obrat, in da morajo biti sredstva in obveznosti prenesena v celoti, da gre iz organizacijskega vidika za neodvisno poslovanje, in da gre za subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim premoženjem.
- UPRS Sodba I U 438/2016-10Upravno sodišče RS · 14. 3. 2017besedilo 2006–2025
Tožeča stranka se glede dejstva svojega prenehanja zaradi stečaja, kot tudi dejstva, da je na prevzemno družbo prenesla le obveznosti v skladu z načrtom finančne reorganizacije, sklicuje na posebnosti določene v ZFPPIPP. Po mnenju sodišča omenjeni zakon ni pravna podlaga za predpisovanje pogojev, na podlagi katerih lahko tožeča stranka uveljavlja davčne ugodnosti. Že iz prvega člena ZDDPO-2 izhaja, da omenjeni zakon ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davkov od dohodkov pravnih oseb, saj se z njim urejata sistem obračunavanja in plačevanja davkov od dohodkov pravnih oseb. ZFPPIPP pa, kot izhaja iz njegovega 1. člena, ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb. Kot tak torej ni in tudi ne more biti zakon o obdavčenju, kot ga razlaga peti odstavek 3. člena ZDavP-2. Ne more biti torej relevanten predpis, ki bi poleg zakonov o obdavčenju, ki so izdani na podlagi 147. člena Ustave RS, dodatno predpisoval v katerih primerih lahko pravna oseba, ne glede na določbe ZDDPO-2 in Direktive, postane subjekt davčnih ugodnosti. V zadevi je pomembno, da prenosna družba na p