43. člen ZDDPO-2

Za priznanje davčnih upravičenj oziroma davčnih ugodnosti iz ZDDPO-2 morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa ZDDPO-2 v sedmem poglavju, v delu, ki ureja obdavčitev pri združitvah in delitvah oziroma pri prenosu premoženja. Za prenos premoženja se šteje transakcija, s katero prenosna družba, ne da bi prenehala, prenese enega ali več obratov na drugo že ustanovljeno družbo ali na družbo, ki jo ustanovi (prevzemna družba), v zamenjavo za izdajo ali prenos vrednostnih papirjev, ki predstavljajo deleže v kapitalu prevzemne družbe, prenosni družbi. Pri tem se za obrat po 39. členu ZDDPO-2 šteje premoženje (vsa sredstva in obveznosti), ki se lahko pripiše delu družbe, ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobno tvoriti neodvisno poslovanje, in je subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim premoženjem. Pri presoji, ali gre za obrat, je ključno, da se prenaša vsa sredstva in obveznosti, ki se nanašajo na obrat, in da morajo biti sredstva in obveznosti prenesena v celoti, da gre iz organizacijskega vidika za neodvisno poslovanje, in da gre za subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim premoženjem.

Tožeča stranka se glede dejstva svojega prenehanja zaradi stečaja, kot tudi dejstva, da je na prevzemno družbo prenesla le obveznosti v skladu z načrtom finančne reorganizacije, sklicuje na posebnosti določene v ZFPPIPP. Po mnenju sodišča omenjeni zakon ni pravna podlaga za predpisovanje pogojev, na podlagi katerih lahko tožeča stranka uveljavlja davčne ugodnosti. Že iz prvega člena ZDDPO-2 izhaja, da omenjeni zakon ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davkov od dohodkov pravnih oseb, saj se z njim urejata sistem obračunavanja in plačevanja davkov od dohodkov pravnih oseb. ZFPPIPP pa, kot izhaja iz njegovega 1. člena, ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb. Kot tak torej ni in tudi ne more biti zakon o obdavčenju, kot ga razlaga peti odstavek 3. člena ZDavP-2. Ne more biti torej relevanten predpis, ki bi poleg zakonov o obdavčenju, ki so izdani na podlagi 147. člena Ustave RS, dodatno predpisoval v katerih primerih lahko pravna oseba, ne glede na določbe ZDDPO-2 in Direktive, postane subjekt davčnih ugodnosti. V zadevi je pomembno, da prenosna družba na p

Tretji odstavek 53. člena ZDDPO-2 določa, da lahko davčni organ na podlagi priglasitve oziroma združitve oziroma delitve v celoti ali delno zavrne upravičenja iz 49. člena tega zakona. Upravičenje pa je davčna ugodnost, ki jo imajo pri združitvah in delitvah vpleteni davčni subjekti, ne pa priglasitev prenosa premoženja, s katero vpleteni subjekti uveljavljajo davčne ugodnosti. Takšno pojmovanje zakona izhaja tudi iz 5. oziroma 7. odstavka 381. člena ZDavP-2, po katerem davčni organ lahko izda odločbo o zavrnitvi ugodnosti po ZDDPO-2, če niso izpolnjeni pogoji iz ZDDPO-2 ali če ugotovi, da je bil glavni namen ali eden izmed glavnih namenov transakcije zmanjšanje plačila davka oziroma izogibanje davčne obveznosti, zlasti, kadar za transakcije ni utemeljenih poslovnih razlogov, kot so reorganizacija ali racionalizacija dejavnosti prenosne oziroma prevzemne družbe ali drugi utemeljeni poslovni ali finančni razlogi.