89. člen ZDoh-2
(razmejitev med glavnico in obrestmi)
Če ni vnaprej natančno določeno, kolikšen del posameznega plačila predstavlja vračilo glavnice in kolikšen del plačilo obresti, se za namene tega zakona šteje, da se najprej plačujejo obresti, izračunane po priznani obresti meri, ki jo določi minister, pristojen za finance, na podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe določanja obresti med povezanimi osebami.
- UPRS Sodba I U 1801/2017-9Upravno sodišče RS · 2017
Da je A. d.o.o. denar nakazal na račun komisijske trgovine in da je trgovina C. denar še isti dan dvignila z računa, kot se pravilno ugotavlja v odločbi druge stopnje, v zadevi ni sporno. Pravilno in skladno s spisi se ugotavlja tudi, da tožnik ni dokazal, da bi denar izročil dobaviteljem, kar bi glede na okoliščine konkretnega primera očitno le on lahko storil. Obdavčeni pa so po 15. členu ZDoh-2 vsi dohodki, ki jih fizična oseba doseže oziroma prejme v davčnem letu (ki je enako koledarskemu). Za obdavčitev v konkretnem primeru je torej dovolj, da je izkazan prejem dohodka s strani tožnika, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. In ker v konkretnem primeru ne gre za dohodke, ki se po določbah ZDoh-2 ne štejejo za dohodke oziroma za dohodke, ki so plačila dohodnine oproščeni ali se ne vštevajo v davčno osnovo, se obravnavana izplačila utemeljeno obdavčijo kot drugi dohodki iz 6. točke 18. člena ZDoh-2.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 11. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1801/2017-9Upravno sodišče RS · 30. 11. 2017
Da je A. d.o.o. denar nakazal na račun komisijske trgovine in da je trgovina C. denar še isti dan dvignila z računa, kot se pravilno ugotavlja v odločbi druge stopnje, v zadevi ni sporno. Pravilno in skladno s spisi se ugotavlja tudi, da tožnik ni dokazal, da bi denar izročil dobaviteljem, kar bi glede na okoliščine konkretnega primera očitno le on lahko storil. Obdavčeni pa so po 15. členu ZDoh-2 vsi dohodki, ki jih fizična oseba doseže oziroma prejme v davčnem letu (ki je enako koledarskemu). Za obdavčitev v konkretnem primeru je torej dovolj, da je izkazan prejem dohodka s strani tožnika, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. In ker v konkretnem primeru ne gre za dohodke, ki se po določbah ZDoh-2 ne štejejo za dohodke oziroma za dohodke, ki so plačila dohodnine oproščeni ali se ne vštevajo v davčno osnovo, se obravnavana izplačila utemeljeno obdavčijo kot drugi dohodki iz 6. točke 18. člena ZDoh-2.