10. člen ZDoh-2

Postopek skupnega dogovora, ki sta ga vodila pristojna organa Slovenije in Nemčije je zaključen. V skladu z dogovorom ima pravico do obdavčitve dohodkov iz zaposlitve, ki jih je tožnik prejel v obdobju od 2003 do 2009, in torej tudi v obravnavnem obdobju (v letu 2009), Nemčija v skladu s prvim odstavkom 15. člena Sporazuma, Slovenija pa mora kot država rezidentstva v skladu z dogovorjeno metodo v Sporazumu odpraviti dvojno obdavčitev.

Revidentka je fizičnim osebam nerezidentom izplačevala dohodke, ki se štejejo za dohodke iz zaposlitve z virom v Sloveniji in so, ker v tem primeru ne gre za položaj, ki bi bil urejen v mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, posledično v Sloveniji tudi obdavčeni. Kot izplačevalka dohodkov je bila revidentka ob izplačilu dolžna obračunati in plačati akontacijo dohodnine, česar pa ni naredila. Revidentka je sklenila pogodbe, ki jo po slovenskem pravu postavijo v položaj delodajalca, pogodbe pa so se dejansko na opisani način izvajale, zato se ne more sklicevati na navideznost posla samo zato, ker mora od dohodkov, ki jih je izplačala za opravljene storitve, plačati davek. Drugačen zaključek bi lahko v takih okoliščinah pripeljal do neobdavčitve v vseh relevantnih državah, kar pa ni namen mednarodnih pogodb o odpravi dvojnega obdavčenja.

Dohodek, ki ga izplača slovenski rezident zaposlenim oziroma pogodbenim sodelavcem v poslovni enoti slovenskega rezidenta v tujini, ima vir v Sloveniji, če rezident izplačane dohodke uveljavlja kot odbitno postavko pri izračunu svoje davčne osnove. ZPDDP obdavčuje vsako izplačilo, ki ga fizična oseba prejme na podlagi pogodbe o delu, ki po vsebini ustreza pogodbam o delu po slovenski zakonodaji, torej tudi, če je pogodba o delu sklenjena po tujem pravu.

Davčni organ je utemeljeno zaključil, da je razmerje med tožečo stranko, fizičnimi osebami in družbo A. d.o.o. po vsebini še najbližje razmerjem, ki se vzpostavijo s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja delavcev drugemu uporabniku. Na tej podlagi tudi sodišče ugotavlja, da obravnavana izplačila pomenijo dohodke z virom v Sloveniji, da gre za dohodke iz zaposlitve, ki bremenijo tožečo stranko, in da je tožeča stranka pravilno opredeljena kot njihov izplačevalec.

Določbo 1. točke prvega odstavka 10. člena ZDoh-2 je treba razumeti tako, da se besedilo "iz virov dohodka znotraj Slovenije" navezuje (le) na poslovno enoto nerezidenta. Glede na takšno vsebino zadevne določbe so ugotavljanje, ali nerezidentom izplačani dohodki tožnico bremenijo v breme (virov) njenih dohodkov, ki jih dosega znotraj Slovenije ali zunaj nje, ter vsi s tem povezani ugovori za odločitev nerelevantni. Za zaključek, da imajo obravnavani dohodki, izplačani nerezidentom, vir v Sloveniji (in so zato tu obdavčeni z dohodnino), je bistveno, da je te dohodke izplačala oziroma so bili zaračunani tožnici, ki je rezidentka Slovenije, da gre za dohodke iz zaposlitve oziroma iz opravljanja storitev in da se ti dohodki v skladu z ZDDPO-2 štejejo za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove tožnice kot rezidentke Slovenije (da je temu tako in da je tožnica nerezidentom izplačane dohodke tudi upoštevala kot odbitno postavko pri izračunu svoje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, med strankama tudi ni sporno). Ugovori tožnice, ki se nanašajo na mednarodne sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja do drugačne odločitve ne morejo privesti, saj takšni sporazumi