81. člen ZMed-UPB1
Nepridobitni radijski in televizijski programi
(1)Za nepridobitni program šteje radijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega najmanj trideset
(30)odstotkov lastne produkcije informativnih, umetniških, izobraževalnih in kulturno-zabavnih vsebin, in televizijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega najmanj trideset
(30)odstotkov vsebin iz tega odstavka.
(2)Presežek prihodkov nad odhodki oziroma dobiček od dejavnosti iz prejšnjega odstavka sme izdajatelj uporabiti samo za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti, v skladu s svojim temeljnim pravnim aktom.
(3)Plače zaposlenih ter nadomestila za plače članov organov upravljanja in nadzora pri izdajatelju ter druga nadomestila (potni stroški, dnevnice itd.) ne smejo presegati tarif, ki jih veljavni predpisi in kolektivna pogodba zaposlenih v kulturi določajo za javne zavode.
(4)Programi, ki s prizemeljskim radiodifuznim oddajanjem ne dosežejo več kot 30 odstotkov prebivalstva RS, lahko dobijo nepridobiten status, če izpolnjujejo programske zahteve iz 77. člena ter dodatne zahteve iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5)Programi, ki že imajo dodeljen status posebnega lokalnega ali regionalnega pomena, lahko dobijo nepridobiten status po uskladitvi z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(6)Izdajatelj, ki zaprosi, da se njegovemu programu dodeli status nepridobitnega programa, ne sme v okviru svoje dejavnosti izdajati pridobitnih programov.
(7)Odločbo o dodelitvi ali odvzemu statusa nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa, po predhodnem mnenju Sveta za radiodifuzijo, izda pristojno ministrstvo.
- VSRS Sodba X Ips 12/2022Vrhovno sodišče RS · 2022
Ker je sodba postala pravnomočna in zaradi vezanosti na pravna stališča, ki so bila razlog za odpravo odločbe, pomeni, da je bila toženka v ponovljenem postopku dolžna upoštevati pravnomočno razlago sodišča glede navedene določbe ZMed. Upravno sodišče v tem prvem sodnem postopku ni presojalo dejanskega stanja v zvezi z zakonskim pogojem iz sedme alineje prvega odstavka 78. člena ZMed, saj revident sam navaja, da dejansko stanje v zvezi s to določbo tedaj ni bilo sporno. To pomeni, da če sodišče tega dejanskega stanja ni presojalo oziroma ga ni sámo ugotavljalo, se tudi pravnomočna (prva) sodba nanj ni nanašala. Toženka zato v ponovljenem upravnem postopku, v katerem je morala sprejeti odločitev o statusu, ni bila vezana na s pravnomočno sodbo ugotovljeno dejansko stanje, še manj pa na dejansko stanje iz časa izdaje prve upravne odločbe, saj je bila ta odločba s sodbo v celoti odpravljena in torej v nobenem delu ni mogla postati pravnomočna.
- VSRS Sklep X DoR 260/2021-3Vrhovno sodišče RS · 2022
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se po odpravi upravnega akta s sodbo upravnega sodišča in vrnitvi zadeve v ponovni postopek lahko ponovno ugotavlja dejansko stanje v zvezi z izpolnjevanjem zakonskega pogoja za pridobitev statusa, čeprav to dejansko stanje in izpolnjevanje zakonskega pogoja ni bilo predmet presoje v upravnem sporu.
- UPRS Sodba I U 1362/2018-12Upravno sodišče RS · 2019
Zakonodajalec z naštevanjem programskih vsebin v prvem odstavku 81. člena ZMed (povezanih z veznikom „in“) je določil tiste programske vsebine, ki se lahko vštejejo v lastno produkcijo za izpolnitev minimalne kvote lastne produkcije za potrebe nepridobitnega programa, in s tem izločil vse ostale programske vsebine, ki v tej določbi niso naštete, in s katerimi te kvote ni mogoče izpolniti. Da zakonodajalec z besedilom prvega odstavka 81. člena ZMed hkrati ni določil, da morajo biti vse v njem naštete programske vsebine kumulativno izpolnjene, pa zlasti izhaja iz tega, da hkrati ni določil tudi, v kakšnem minimalnem obsegu naj bodo posamezne programske vsebine zastopane v dnevni lastni produkciji.
Povezano: sklici 6Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 5. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Ker je sodba postala pravnomočna in zaradi vezanosti na pravna stališča, ki so bila razlog za odpravo odločbe, pomeni, da je bila toženka v ponovljenem postopku dolžna upoštevati pravnomočno razlago sodišča glede navedene določbe ZMed. Upravno sodišče v tem prvem sodnem postopku ni presojalo dejanskega stanja v zvezi z zakonskim pogojem iz sedme alineje prvega odstavka 78. člena ZMed, saj revident sam navaja, da dejansko stanje v zvezi s to določbo tedaj ni bilo sporno. To pomeni, da če sodišče tega dejanskega stanja ni presojalo oziroma ga ni sámo ugotavljalo, se tudi pravnomočna (prva) sodba nanj ni nanašala. Toženka zato v ponovljenem upravnem postopku, v katerem je morala sprejeti odločitev o statusu, ni bila vezana na s pravnomočno sodbo ugotovljeno dejansko stanje, še manj pa na dejansko stanje iz časa izdaje prve upravne odločbe, saj je bila ta odločba s sodbo v celoti odpravljena in torej v nobenem delu ni mogla postati pravnomočna.
- VSRS Sklep X DoR 260/2021-3Vrhovno sodišče RS · 26. 1. 2022
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se po odpravi upravnega akta s sodbo upravnega sodišča in vrnitvi zadeve v ponovni postopek lahko ponovno ugotavlja dejansko stanje v zvezi z izpolnjevanjem zakonskega pogoja za pridobitev statusa, čeprav to dejansko stanje in izpolnjevanje zakonskega pogoja ni bilo predmet presoje v upravnem sporu.
- UPRS Sodba I U 1362/2018-12Upravno sodišče RS · 5. 12. 2019
Zakonodajalec z naštevanjem programskih vsebin v prvem odstavku 81. člena ZMed (povezanih z veznikom „in“) je določil tiste programske vsebine, ki se lahko vštejejo v lastno produkcijo za izpolnitev minimalne kvote lastne produkcije za potrebe nepridobitnega programa, in s tem izločil vse ostale programske vsebine, ki v tej določbi niso naštete, in s katerimi te kvote ni mogoče izpolniti. Da zakonodajalec z besedilom prvega odstavka 81. člena ZMed hkrati ni določil, da morajo biti vse v njem naštete programske vsebine kumulativno izpolnjene, pa zlasti izhaja iz tega, da hkrati ni določil tudi, v kakšnem minimalnem obsegu naj bodo posamezne programske vsebine zastopane v dnevni lastni produkciji.
- UPRS Sodba I U 846/2016-8Upravno sodišče RS · 1. 6. 2017
Z naštevanjem programskih vsebin v prvem odstavku 81. člena ZMed (povezanih z veznikom "in") je po presoji sodišča zakonodajalec zgolj določil tiste programske vsebine, ki se lahko vštejejo v lastno produkcijo za izpolnitev kvote lastne produkcije za potrebe nepridobitnega programa, in s tem izločil vse ostale programske vsebine, ki v tej določbi niso naštete.
- UPRS Sodba I U 893/2016-13Upravno sodišče RS · 23. 5. 2017
Kadar gre za odločbo, izdano na podlagi mnenja drugega organa, sme pristojni organ izdati odločbo šele potem, ko dobi mnenje drugega organa oz. ko preteče določeni rok, odkar je bilo mnenje od pristojnega organa zahtevano. Na dano mnenje praviloma ni vezan (razen če predpis tega izrecno ne določa), vendar pa ga mora presoditi, kar je tožeča stranka skladno z napotkom sodišča v izpodbijani odločbi tudi storila in svojo presojo ustrezno in s pravimi razlogi obrazložila. V obravnavanem primeru neskladnost sklepa Sveta za radiodifuzijo (pozitivno predhodno mnenje) z razlogi sklepa, v katerih so povzete ugotovitve Agencije, ki so enake ugotovitvam tožene stranke, po presoji sodišča tudi ni terjala naknadnega razjasnjevanja, saj predhodno pozitivno mnenje temelji zgolj na drugačni razlagi materialnega zakona in ne na strokovnem mnenju Sveta kot posvetovalnega organa o strokovnem vprašanju. Skladno z določbo 81. člena ZMed se za nepridobitni program šteje radijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega najmanj trideset odstotkov lastne produkcije informativnih, umetniških, izobraževalnih in kulturno-zabavnih vsebin, in televizijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega n
- UPRS sodba I U 1202/2015Upravno sodišče RS · 26. 1. 2016
Problem pravilne uporabe materialnega prava, konkretno prvega odstavka 81. člena ZMed, je v obravnavani zadevi povezan z dejanskim stanjem, ki pa v postopku ni bilo popolno ugotovljeno. Šele na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja bo tožena stranka lahko presojala ali so oziroma ali niso izpolnjeni pogoji, da se tožnikovemu programu A. dodeli status nepridobitnega televizijskega progama.
- UPRS sodba I U 790/2014Upravno sodišče RS · 20. 5. 2015
Tožena stranka je pri izračunu minimalne programske kvote upoštevala samo informativne programske vsebine, ne da bi ugotovila, ali so bile v analiziranem programu TV zastopane tudi druge (tri) različne vrste programskih vsebin (umetniške, izobraževalne in kulturno - zabavne), skladno s prvim odstavkom 81. člena ZMed, ki izpolnjevanje obvezne minimalne kvote lastne produkcije (najmanj 30%) določa za vse štiri navedene programske vsebine skupaj in ne samo za informativne programske vsebine lastne produkcije.